Samo v državah, v katerih politiki menijo, da se jim na zaupanje javnosti v represivna pooblastila ter poklicno profesionalnost organov pregona ni potrebno posebej ozirati, se lahko na tak način, kot smo mu priča te dni na Slovenskem, zamenja celoten vrh policije. Kar je še včeraj veljalo za govorico, in sicer, da je direktor samostojnega organa v sestavi domače policije, tako rekoč slovenskega FBI-ja – Nacionalnega preiskovalnega urada, Darko Muženič, pod političnimi pritiski, da naj odstopi in svoje mesto prepusti očitno politično sedanji koaliciji in predvsem največji politični stranki koalicije in državnega zbora primernejšemu kandidatu, je danes postalo na spletnih straneh policije objavljeno dejstvo, saj je na ustanovni seji vlade Janeza Janše imenovani vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner predčasno razrešil za polni petletni mandat imenovanega Muženiča in na njegovo mesto že imenoval Igorja Lambergerja, ki je bil do imenovanja za v. d. direktorja NPU zaposlen v Službi generalnega direktorja policije na Generalni policijski upravi.

Čeprav je dr. Igor Lamberger bil od leta 2002 do leta 2005 vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije, nato pa je med letoma 2005 in 2014 delal kot predavatelj na Višji policijski šoli, predaval pa tudi na Fakulteti za varnostne vede in med letoma 2014 in 2019, delal kot namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, je način njegovega imenovanja in, kot kaže, sporna predčasna nekrivdna razrešitev Darka Muženiča zgovorna predvsem zaradi trenutka, v katerem je do menjave prišlo. Že nekaj časa se je namreč vedelo, da so pod drobnogledom preiskovalcev NPU tudi posli in financiranje, v katerih se je, denimo z najemom posojila iz Republike Srbske, nekoliko pa že osramotila največja vladna in koalicijska stranka SDS, NPU-jevci pa naj bi se med drugim ukvarjali tudi s financiranjem medijev iz Madžarske, ki jih, če ne lastniško pa politično, obvladuje prav SDS. Še bolj pa v oči ta menjava na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada bode zaradi kriminalističnih nalog v prihodnosti, saj bodo nenazadnje domači organi pregona nazadnje preiskovali tako danes na straneh vlade javno objavljeno Poročilo o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije COVID-19 ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo, kot nenazadnje tudi ugotovitve, do katerih se bodo dokopali poslanski detektivi ene ali obeh parlamentarnih preiskav o nabavah zaščitnih mask in druge medicinske opreme, saj sta jih jasnosti poslovnika državnega zbora navkljub napovedali tako koalicija kot opozicija.

Toda tudi če je opozicija res prva napovedala parlamentarno preiskavo javnih nabav medicinske opreme za zaščito pred epidemijo koronavirusa, jo je v teh rečeh pač spretnejša, izkušenejša in politično bolj premetena največja koalicijska in vladna stranka preprosto prehitela in prva v državnozborsko proceduro vložila zahtevo za preiskovalno komisijo, s katero bo vladajoča večina sama preiskovala odgovornost vladajoče večine, je to predvsem odraz političnega amaterizma trenutnih strank opozicije, ki jim, kot kaže, z zahtevo po lastni parlamentarni preiskavi zaradi poslovniških določil in dosedanje prakse pač ne bo uspelo. Ker je bil tako v tej kot v prejšnji in predprejšnji vladi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo sedanji predsednik koalicijske SMC Zdravko Počivalšek, bo preiskava, pa če jo bodo izvajali opozicijski ali koalicijski poslanski detektivi, vsekakor tudi politično zahtevno opravilo. Toda to naj ne bi vplivalo na delo in preiskovanje kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada, na katerem bodo v imenu kriminalistične obdelave in nadaljnjega sodnega pregona morebitnih zlorab javnih sredstev in pooblastil tako kot danes objavljeno vladno poročilo pristali tudi zaključki ene ali dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij.

Dejstvo je, in to nenazadnje potrjuje tudi politična praksa dolga leta opozicijske SDS, da so parlamentarne preiskovalne komisije v prvi vrsti orodje, ki le včasih postane tudi orožje, opozicije in da bi morala imeti vsaka koalicija in vlada dovolj vzvodov oblasti in moči, da brez posebne parlamentarne preiskave vzpostavi red in sankcionira zlorabe javnih sredstev in pooblastil, toda to pač ne drži v primeru, če se z ustanovitvijo koalicijske parlamentarne preiskave politično krivdo za javno nabavni Teksas mask in druge medicinske opreme želi obesiti na prejšnjo koalicijo in vlado, v kateri pa je sicer na čelu gospodarskega ministrstva bil isti minister Zdravko Počivalšek, kot nenazadnje na več delih s temno okrepljenim besedilom z vlado Marjana Šarca obračunava tudi danes objavljeno Poročilo o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije COVID-19 ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo.

Čeprav naj bi danes v domačem javnem prostoru odmevalo predvsem naposled še na spletnih straneh vlade objavljeno poročilo, ki je, kot je razvidno že iz naslova, saj gre za nabave, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z epidemijo, izrazito politično pristransko, pa bo, kot kaže, daljnosežnejše pozornosti in zaskrbljenosti javnosti deležna menjava na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada, ki bi naj naposled enkrat dal končne odgovore na vprašanja, kdo vse in koliko je ob provizijah z nabavo medicinske opreme v domačem političnem prostoru zaslužil, in domačim volivkam in volivcem ponudil vsaj hipotetično možnost politične lustracije politikov, ki so se vpletali v nabave in sklepanja pogodb s politično izbranimi posredniki in dobavitelji. Nenazadnje sta pred par dnevi koalicija in vlada, v kateri se vse bolj v objemu SDS izgubljajo koalicijske SMC, NSi in DeSUS, zamenjali tudi direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja in na to čelo imenovala nekdanjega dolgoletnega občinskega svetnika SDS v občini Straža Ivana Kopino. Novega vodjo so dobili tudi slovenski kriminalisti, saj bo kot vršilec dolžnosti direktorja uprave kriminalistične policije do vrnitve Branka Japlja, ki je trenutno na delu v tujini, to vodil Vojko Urbas. V začetku aprila so se menjave zgodile tudi na vrhu uniformirane policije, kjer je Srečka Jarca zamenjal Danijel Lorbek, nenazadnje pa sta v tem tednu na območju Policijske uprave Ljubljana z delom pričela nova komandirja policijskih postaj na Vrhniki in v Šiški, zamenjal pa se je tudi vodja Sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Ljubljana. Toda tako to gre. Toliko menjav v tako kratkem času in na vseh ključnih položajih v osrednjem organu pregona domače družbe in države pač pritrjuje tezi, da si vlada Janeza Janše in predvsem njena največja stranka SDS na Slovenskem ponovno vzpostavlja nič več in nič manj kot politično policijo.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vzpostavitvijo politične policije SDS v zobeh poskrbel Tomaž Z.