Po tem ko so člani odbora državnega zbora za pravosodje iz vrst koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica prejšnji teden potrdili politični paket sodniške zakonodaje oziroma nova zakona o sodnikih in sodiščih ter predloga novel zakonov o Sodnem svetu in o državnem tožilstvu, so se najprej tako ostro in z napovedjo ustavne presoje odzvali v Sodnem svetu in Sodniškem društvu, iz katerega še opozarjajo, da v pripravo tega zakonodajnega paketa pravzaprav sploh niso bili vključeni, da so se včeraj morali odzvati tudi posamezni koalicijski političarji in med njimi predsednica odbora za pravosodje iz vrst Gibanja Svoboda Lana Grgurevič, ki je domnevni neodvisnosti sodne napram izvršni in zakonodajni veji oblasti navkljub politikantsko pribila, da so kritike iz sodniških vrst nedopustne, saj da gre zgolj za še eno uskladitev z evropskimi standardi in merili, ki jih očitno v Republiki Sloveniji na področju pravosodja še vedno ne izpolnjujemo, in da nad odločitvami Sodnega sveta, v katerem sicer že sprejeta dopolnila vidijo kot neposreden poseg zakonodajne oblasti, pač ne sme biti zgolj modro nebo. 

Predsednica odbora državnega zbora za pravosodje je sicer prepričana, da se predvsem Sodni svet – katerega predsednica Urška Kežmah sicer poudarja, da je edina možnost, ki jo imajo na voljo slovenski sodniki, če dopolnila, ki med najpomembnejšimi novostmi prinašajo uvedbo enovitega sodnika in tožilca ter na ukinjanju Okrajnih sodišč temelječo optimizacijo mreže sodišč, s katero se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji, ostanejo v veljavi, da zakon o sodnem svetu izpodbijajo na ustavnem sodišču – s tem se krčevito upira zakonskim določbam, ki bi mu predpisovale izbiro najkakovostnejših kandidatov v postopkih za sodniške funkcije. Čeprav se s predlogom novele zakona o Sodnem svetu predvsem mandat članov sveta omejuje na en mandat, se dodajajo razlogi za prenehanje članstva v Sodnem svetu in širijo razlogi za izločitev člana sveta. 

Ker vendarle gre za pravosodje, ministrski resor, ki ga po političnem debaklu že nekdanje tovarišice Dominike Švarc Pipan zaseda Andreja Katič, so se bili primorani namesto ministrice, katere prvotne predloge sodniškega paketa zakonodaje so že temeljito predrugačili z dopolnili poslank in poslancev ter predsednice odbora za pravosodje iz Gibanja Svoboda, odzvati tudi v teh dneh zaradi notranje strankarskega dogajanja in zaradi osebnih težav in razlogov, pravzaprav pa zaradi družinskega nasilja, parlamentarnega umika vodje poslanske skupine in na zadnjih državnozborskih volitvah njenega najbolj priljubljenega politika Janija Prednika pretresenih Socialnih demokratih. Iz očitno vse bolj etično in moralno razpadle poslanske skupine in druge največje koalicijske stranke tako ocenjujejo, da je bil sodni svet temeljito vključen v pripravo zakona v okviru strokovne razprave in da je bil postopek enak kot pri pripravi vse druge zakonodaje. In da zato politično zavračajo kakršnekoli očitke, da so bili v Sodnem svetu morebiti izključeni, čeprav so resnici na ljubo na nevključenost pri oblikovanju končnih političnih rešitev sodniške zakonodaje opozorili v Slovenskem sodniškem društvu in ne v Sodnem svetu. Prav tako pa naj bi bila velika večina njihovih očitkov že ustrezno upoštevana v dopolnilih koalicije, ki jih bodo po potrebi še dodatno dopolnili, da bodo, če že ne v celoti pa vsaj v največji možni meri, upoštevane tudi pripombe sodne veje oblasti. 

Res je sicer, da so bila prav na predlog zakona o Sodnem svetu, v katerem sicer menijo, da mu številna sprejeta dopolnila jemljejo pristojnosti in zmanjšujejo njegovo avtonomijo ter neodvisnost, vložena številna dopolnila koalicije, a je odbor pri nekaterih členih nato raje sprejel druga dopolnila, ki jih je vložila poslanka Svobode in predsednica odbora za pravosodje Lana Grgurevič in s katerimi naj bi po besedah iz poslanske skupine Gibanja Svoboda in ne Socialnih demokratov zagotavljali, da bodo postopki izbire, ocenjevanja in napredovanja sodnikov potekali na način, ki bo transparenten, dokumentiran in utemeljen na dokazih ter podvržen sodni presoji. Tako kot v poslanski skupini Socialnih demokratov in na ministrstvu za pravosodje pa so prepričani, da, ne glede na sodniško nevključenost in argumente, postopek sprejemanja pravosodne zakonodaje v državnem zboru poteka popolnoma transparentno, v skladu z ustavnimi načeli in javnim postopkom, pa čeprav so to, da o posameznih zakonskih rešitvah niso niti koalicijsko usklajeni, poslanke in poslanci koalicije Roberta Goloba izkazali že glede na sprejeta in zavrnjena koalicijska dopolnila na seji odbora za pravosodje.

Sodni svet je sicer v skladu z Ustavo Republike Slovenije samostojen in neodvisen organ, ki je edini pristojen za kadrovska vprašanja v sodstvu. Sprejeta dopolnila pa gredo v smeri, kot te dni tudi ugotavljajo njegovi člani, izrazite politične nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do Sodnega sveta, ki očitno tudi po mnenju aktualne koalicije pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti in ne glede na domnevno avtonomnost in neodvisnost sodne veje oblasti v postopkih za sodniške funkcije pač ne izbira najkakovostnejših kandidatov. Toda tako to gre. Po besedah predsednice odbora za pravosodje iz vrst Gibanja Svoboda je njihov politični cilj zgolj okrepiti integriteto, odgovornost in zaupanje javnosti v sodni sistem ter zagotoviti, da bodo sodniške funkcije zasedali najstrokovnejši kadri, kar pa samo po sebi lahko zgolj pomeni, da je tudi aktualna samooklicana levosredinska oblast pač prepričana, da je sodno vejo oblasti ne glede na njeno domnevno avtonomnost moč in potrebno politično preurediti, pa čeprav tako kot nad odločitvami izvršne in zakonodajne oblasti tudi nad odločitvami sodne veje v domačem pravnem redu pač ni zgolj modro nebo, ampak Ustavno sodišče. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično regulacijo koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in levica neodvisnosti slovenske sodne veje oblasti v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Vlada RS

Vir: Vlada RS