Glede na to, da je danes tudi za področje jedrske infrastrukture pristojni odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor z veliko večino 12 glasov za in zgolj dvema proti ne glede na številne neznanke glede samega projekta drugega bloka nuklearke JEK 2 potrdil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta, je vse bolj jasno, da referendumsko izrekanje do sodelovanja na volitvah upravičenih državljank in državljanov o tem, ali naj Republika Slovenija tudi v zaenkrat še nedorečeni prihodnosti in po zaključku življenjskega cikla obstoječega prvega bloka ostane jedrska velesila z lastnim virom jedrske energije, vsekakor bo 24. novembra letos. Glede na to, da so za to bili tudi vsi navzoči poslanci in poslanke obeh opozicijskih strank oziroma SDS in Nove Slovenije, proti pa sta bila pravzaprav edini strokovnjak za dotično jedrsko materijo, ki ga premorejo v največji vladni in parlamentarni stranki Gibanju Svoboda, poslanec Miroslav Gregorič, in vodja poslanske skupine najmanjše koalicijske stranke Levica Matej Tašner Vatovec, ki je sicer molk poslancev SDS, Nove Slovenije, Svobode in SD, ko se pogovarjajo o teh politično očitno že odločenih stvareh, označil za srhljivega, pa je tako rekoč enako kot sam datum tega posvetovalnega referenduma gotovo, da bo ta, vsaj z vidikov zagovornikov jedrske energije in njihovih političnih plačancev tudi dejansko uspešen. 

Za nekako vnaprej znan izid sicer za politično kasto pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti v državi ustavnopravno zares nezavezujočega posvetovalnega referenduma je sicer zaslužno tudi kar se da afirmativno zastavljeno referendumsko vprašanje, ki se bo glasilo: Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo? in ki je nejasno in sugestivno, na kar sta danes v državnem zboru na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor družno opozorila tudi oba koalicijska nasprotnika razpisa referenduma, poslanca Miroslav Gregorič in Matej Tašner Vatovec. A tako kot o tem, da se naj izvedba referenduma prestavi za šest ali dvanajst mesecev, tudi o samem referendumskem vprašanju poslanci niso razpravljali, saj lahko, kot je dejala predsednica odbora in edina razpravljajoča v imenu zagovornikov tega posvetovalnoreferendumskega odločanja tako iz vladne koalicije kot parlamentarne opozicije Nataša Avšič Bogovič, po poslovniku odbor v tej fazi razpravlja le o točkah predlaganega odloka, ki določata datuma za začetek rokov za opravila, kar bo 14. oktober, in za izvedbo glasovanja, ki očitno ne glede na to, da še največjim političnim plačancem jedrskega lobija ta čas ni jasno, ali navedba izvedba projekta iz posvetovalnoreferendumskega vprašanja pomeni tudi dejansko gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Vrbini pri Krškem ali ne, bo 24. novembra.

Koalicijska nasprotnika posvetovalnega referenduma o JEK 2 sicer navedbo izvedba projekta razumeta kot celoten proces od začetka načrtovanja do obratovanja elektrarne. Predsednica odbora in nova vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda ter prav tako v imenu jedrskega lobija na odbor poklicani državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar, pa sta navedbo izvedba projekta interpretirala, kot da ta ne pomeni tudi odločitve o izgradnji JEK 2. Nataša Avšič Bogovič navedbo razume kot mandat investitorju in posameznim ministrstvom za nadaljevanje priprave projekta. Ta posebni odposlanec predsednika vlade Roberta Goloba pa, da referendum ni nikakršna bianco menica za sam projekt, pač pa da investitor in vladni organi potrebujejo mandat za pripravo na končno investitorjevo odločitev, ki pa naj bi bila sprejeta šele tam enkrat do leta 2028, s čimer sta tudi sama prispevala k utemeljenosti pomisleka nasprotnikov tako samega referenduma kot jedrske energije nasploh. 

Ob civilno političnih in tako ali drugače v ta namen plačanih zagovornikih domačega jedrskega lobija so se sicer današnje seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v državnem zboru udeležili tudi nekateri drugi civilnodružbeni nasprotniki slovenskega nadaljevanja jedrsko energetske suverenosti, kot so predstavniki Umanotere, organizacije Greenpeace in Zveze ekoloških gibanj, ki so povsem pravilno opozorili, da je referendum 24. novembra letos politično izsiljen in nesmiseln, saj bodo ključne, pravzaprav pa prve informacije, kot so morebitna cena, tip elektrarne in njen način financiranja, ki bi jih državljanke in državljani vendarle potrebovali za kolikor toliko vsebinsko kvalitetno referendumsko odločanje, znane šele tam enkrat čez štiri leta oziroma v letu 2028. 

Čeprav imajo politični in drugi plačanci domačega jedrskega lobija mogoče celo prav, ko med drugim trdijo, da vsaj zaenkrat zadostna oskrba z električno energijo samo z obnovljivimi viri ni možna, pa hkrati ne dopuščajo niti možnosti, da bi se to v prihodnjih letih vendarle utegnilo tudi spremeniti, za kar že obstajajo posamezni razvojno prebojni indici na področju shranjevanja presežne električne energije. Toda tako to gre. S čeprav samo posvetovalnim referendumom naj bi se po novem politični kasti tako iz koalicije kot opozicije mudilo, ker da politični nosilci na volitvah priborjene oblasti potrebujejo mandat za pripravo na končno investitorjevo odločitev, ki da same izvedbe oziroma gradnje še prav zares sploh ne podrazumeva, čeprav se samo po sebi zdi, da so se zanjo tako kot v primeru TEŠ 6 že odločili vsi tako zdaj koalicijski kot zdaj opozicijski politični plačanci jedrskega lobija. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s potrjenim predlogom posvetovalnega referenduma za JEK 2 političnih plačancev jedrskega lobija v koaliciji in opoziciji na današnjem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: GEN Skupina / JEK 2