Slovenska demokratska mladina, politični podmladek Slovenske demokratske stranke, je pravico do peticije, kot eno temeljnih človekovih pravic in svoboščin državljank in državljanov v Republiki Sloveniji, uporabila za zbiranje več kot 2500 podpisov za ukinitev obvezne naročnine na nacionalno Radiotelevizijo, ki jih je včeraj izročila predsednici komisije Državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter poslanki SDS Evi Irgl. Z akcijo, s katero demokratska mladina stopa po vnaprej s strani demokratskega predsednika začrtani poti frontalnega napada in besednih obračunavanj z novinarji in novinarkami nacionalne radiotelevizije, so sicer pričeli že v mesecu maju, ko so v skladu z navodili iz generalštaba na Trstenjakovi prvič javno z razočaranjem potožili, da je RTV samo še eden izmed podsistemov družbe, ki služi interesom domače tranzicijske levice, ki je s spretnim kadriranjem ideološko ustrezunih novinarjev ustvarila ustanovo, ki da pogosto poroča v nasprotju s temeljnimi členi slovenske ustave.

Čeprav v Slovenski demokratski mladini ne navajajo, v nasprotju s katerimi temeljnimi členi slovenske ustave poročajo tranzicijski levici ideološko ustrezni novinarji in novinarke nacionalne radiotelevizije, se je z njimi strinjati, da so bile kadrovske rešitve, nad katerimi politično ni bdela SDS, bolj spretne, kot pa so bile in pričevano še so kadrovske rešitve, ki smo jim bili priča za časa obeh Janševih vlad. Medijsko nepismen podmladek politične stranke, ki se morebitnemu ponovnemu vzponu k koritom izvršne in zakonodajne  oblasti še vendarle ni povsem odpovedala, pa čeprav je iz dneva v dan manj verjeten, dalje trdi, da bi javna radiotelevizija morala izpolnjevati javen interes, kar pa da je optimalno in objektivno poročati o dogajanju v Sloveniji in po svetu, vendar da tega ne počne.

Kljub temu da bi naj po besedah člana Izvršilnega odbora SDM Roka Klanjška pri akciji zbirannja podpisov peticija za ukinitev obveznega plačevanja RTV prispevka v višini več kot 150,00 evrov letno Slovensko demokratsko mladino vodilo načelo svobode in prepričanje, da v svobodni družbi nihče ne more in ne sme nikogar prisiliti, da plačuje nekaj, česar ne potrebuje in ne želi, gre za del orkestrirane gonje SDS zoper novinarsko in  uredniško avtonomijo nacionalne RTV. In ker se je predsednik SDS Janez Janša zaradi klevetanja novinarke in urednice informativnega programa TV Slovenija primoran zagovarjati tudi pred sodiščem, je napad iz več strani hkrati tudi del njegove obrambe, pa čeprav bo zaradi razžalitve in klevetanja Eugenije Carl in Mojce Pašek Šetinc slej kot prej moral odgovarjati, saj se demokratski politik v demokratični družbi tako do katerih koli že novinarjev ali urednikov preprosto ne more in ne sme obnašati.

Enaka vprašljiva bi sicer lahko bila tudi zloraba instituta peticije, kot ga določa 45. člen domače ustave, po kateremu ima v domači Republiki vsak državljan pravico do vlaganj peticij in do drugih pobud splošnega pomena, če ne bi bil edini vnaprej pričakovani rezultat te peticije, da ji bo na seji slej kot prej dodatno medijsko pozornost omogočila še obranava na pristojnem telesu za obravnavo peticij oziroma Komsiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Po parlamentarni tradiciji, ki si je na Slovenskem nismo izmislili, sicer tej komisiji predseduje poslanec oziroma poslanka največje opozicijske stranke, glasovalna premoč pa ostaja na strani koalicijske večine. Kljub temu da pristojna zakonodaja jasno določa, da je peticijo moč vložiti ali po pošti ali v elektronski obliki, pa so strankarske zveze in povezave SDS zadostovale, da je zbrane podpise od demokratske mladine predsednica in poslanka SDS Eva Irgl prevzela v živo.

Smisel pravice do peticije bi sicer naj bil v tem, da lahko državljanke in državljani vlagamo peticije oziroma pobude brez strahu pred morebitnimi represivnimi ukrepi državnih organov in da državne organe opozarjamo na probleme, nastale v družbi. Ključen problem peticije Slovenske demokratske mladine pa je v tem, da gre za politično dirigirano in orkestrirano akcijo SDS in sploh ne za državljansko iniciativo, česar pa niti ni tako zelo težko spregledati, saj se za javno-nacionalne medijske servise iz davkoplačevalskih žepov tako ali drugače plačuje po vsej Evropi. Toda tako to gre. Res lepo bi bilo, če v svobodni in demokratični družbi nihče ne bi mogel in smel nikogar prisiliti, da plačuje nekaj, česar ne potrebuje ali ne želi, toda tako po zaslugi tranzicijske levice kot demokratskega osamosvojitelja, ki ga lahko prav tako štejemo za levičarja v tranziciji, temu dandanes, še posebej pa po vstopu v severnoatlantski pakt NATO in EU pač še zdaleč ni tako. Zadnjo pa bo v medijski gonji SDS zoper nacionalno RTV tako ali tako imelo sodišče.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moemnt sem z državljansko pravico politične Slovenske demokratske mladine na politikantsko peticijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.