Ne to, da v cisternah v romskem naselju Dobruška vas še naprej zmrzuje voda, kljub temu da se je za to da se nekaj naredi v zvezi s tem osebno zavzel prvi človek Vlade in Koalicije Miro Cerar, in ne to, da je danes na odboru Državnega zbora za notranje zadeve zaradi zahtevane 2/3 večine gladko propadel sveženj volilnih zakonov koalicijske večine, s katerim bi iz politike na državni in lokalni ravni izločili pravnomočno obsojene na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta, ni in ne bo tako zamajalo koalicijo SMC, DESUS in SD, kot so jo na preizkušnjo postavila vladna dvojna merila pri obravnavi zdravnikov in ostalih javnih uslužbencev. Pa bi jo lahko, saj sta nenazadnje ureditev bivalnih razmer v romskih naseljih od domače države zahtevala tako Svet Evrope kot Evropsko sodišče za človekove pravice, ob danes zavrnjenemu paketu novel volilnih zakonov pa na odboru edino z navadno večino potrjeni noveli zakona o lokalni samoupravi, ki predvideva uvedbo instituta odpoklica župana, pa niso naklonjeni v koalicijskih Socialnih demokratih.

Toda spreminjanje volilnih zakonodaj, tudi kadar gre za takšne reči, kot je bil poskus, da bi iz politike na lokalni in državni ravni z novelami zakona o volitvah v DZ, zakona o državnem svetu, o volitvah predsednika, o vladi ter o lokalnih volitvah odstranili osebe pravnomočno obsojene na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta, v prvi vrsti kroji zahtevana parlamentarna večina. In ker je za spreminjanje zakona o volitvah v Državni zbor potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, je bilo že vnaprej samo po sebi jasno, da bo koalicijskim predlagateljem s spremembami spodletelo že na matičnem odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Še posebej pa ker je spremembam z oceno, da je koalicijski motiv za tako obsežne spremembe volilne zakonodaje treba iskati izključno v primeru politične eliminacije poslanca in v tem mandatu tudi političnega zapornika Janeza Janše, nasprotovala največja opozicijska stranka SDS, ki pa ima v svojih rokah ključ do dvotretjinske večine.

Lažje je koalicijska večina brez podpore posameznih poslancev sicer prav tako koalicijskih Socialnih demokratov a s podporo opozicijskih glasov Združene levice opravila z novelo zakona o lokalni samoupravi in predvideno uzakonitvijo možnosti odpoklica župana, kateremu sicer nasprotujejo tako v Skupnosti občin Slovenije kot državnemu svetu in SDS, a je za njen sprejem pač zadostovala navadna večina. Da se bi sicer nekoliko omehčala tudi poslanska skupina SDS, je pri spremembah zakona o volitvah v Državni zbor koalicija sicer poskusila še z dopolnilom, po katerem bi prepoved kandidiranja za različne funkcije na državni in lokalni ravni veljala le ob pogoju, da ta oseba bodisi še prestaja kazen zapora bodisi da še ni preteklo eno leto po prestani zaporni kazni, zastarani kazni ali po tem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno. Toda neuspešno, čeprav bi potemtakem Janezu Janši nadaljnja politična kariera ne bila onemogočena, kar je sicer bil glavni očitek SDS.

Pričakovati sicer, da bodo tudi opozicijski poslanci in poslanke SDS podprli sveženj koalicijskih sprememb volilne zakonodaje, je sicer v danih pogojih domače politične realnosti, v katerih se lahko pravzaprav vsak dan nadejamo nove koalicijske krize ali vsaj nove opozicijske interpelacije, je bilo vendarle nekoliko naivno. Vsak koalicijski neuspeh je vsaj v glavah političnih strategov opozicijske SDS vendarle točka več za SDS, za katero domače krivosodje po sili razmer in pričakovane tožbe političnega zapornika ter njenega dolgoletnega predsednika Janeza Janše zoper državo ostaja dominantna predvolilna tema tudi za naslednje državnozborske volitve, kadarkoli bo že do njih zares sploh prišlo.

Političnim strankam, ki so sicer po sili takšnih ali drugačnih razmer tako kot v SDS pristale v opoziciji, pač ne moremo očitati, da praktično ves svoj opozicijski mandat v prvivrsti izkoriščajo kot pripravo za naskok na naslednje državnozborske volitve. Nenazadnje tudi javnomnenjske ankete o tem, kdo bi utegnil po naslednjih volitvah na mestu prvega človeka in stranke koalicije ter Vlade izpodriniti Mira Cerarja in Stranko modernega centra, kažejo, da imata za to ta čas pač najboljše možnosti prav Janez Janša in SDS. In ne nenazadnje se ta čas tudi največja vladna in koalicijska stranka s predlogi, kot je ponovna uvedba 2. januarja kot dela prostega dne, ki ga je domačemu delovnemu ljudstvu ukinila prav koalicija in vlada Janeza Janše ter SDS, obnaša kot da se že pripravlja na nove predčasne parlamentarne volitve, na katerih se bosta kot glavni tekmici pomerili prav SMC in SDS.

Današnje dopoldansko dogajanje na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ko poslanci sprememb volilne zakonodaje v Državni zbor, torej zakonodaje, ki zaostruje pogoje za njihove poslanske kandidature, zaradi zahtevane dvotretjinske večine niso potrdili, so pa z navadno večino pritrdili možnosti uvedbe odpoklica župana, sicer kaže predvsem na razmerja moči med politiko na lokalni in državni ravni, po katerem so kratko tokrat in zaenkrat potegnili zgolj župani. Toda tako to gre. V aktualni koaliciji so zares klasična tudi tradicionalno županska politična stranka predvsem Socialni demokrati. Toda zaradi tega tako kot zaradi zmrznjene vode v vladnih cisternah v Dobruški vasi se aktualna koalicija pač še ne bo zamajala. Jo pa zaenkrat že ogroža boj koalicijskih strank za naklonjenost volilnega telesa zaposlenega v javnem sektorju.            

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s pravnomočno obsojenimi politiki še naprej v državni in lokalni politiki v zobeh poskrbel Tomaž Z.