Medtem ko je tudi najbolj spolitizirani ustavni sodnik trenutne zasedbe Ustavnega sodišča Klemen Jaklič naposled še javno spoznal, da so imenovanja njegovih članov stvar političnih kompromisov za doseganje potrebne dvotretjinske državnozborske večine in posledično z vidika strank v državnem zboru naših ter vaših ustavnih sodnikov, opozicijska predsednik in podpredsednik Komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, krajše KNOVS, Matej Tonin iz Nove Slovenije in Žan Mahnič iz Slovenske demokratske stranke, pa da se v bolj ali manj demokratični domovini že od osamosvojitve naprej politično in po osebno-političnih zaslugah ter preferencah kadruje tudi v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, sta iz ospredja politične pozornosti domačih množičnih trobil državotvornega diskurza nadvse priročno nekako izginili dve reči. Najprej, kako sta zares vsebinsko usmerjena, že vnaprej ponovno varčevalno zastavljena proračuna države za leti 2020 in 2021, še posebej, ker danes na odboru za finance Levici z dnevnega reda ni uspelo doseči zahtevanega umika davčnega paketa oziroma predloga novele zakona o dohodnini, ki bolj kot socialno ogrožene dodatno razbremenjuje že bogate, in nato še, do česa vse in zakaj sploh bi bili do dodatnih izjem in ugodnosti kot politična kasta nedotakljivih v prihodnje s spremembo zakona o poslancih upravičeni v državni zbor izvoljeni predstavniki ljudstva.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, ki je bil v državnozborsko proceduro vložen s podpisi 74 poslancev, je sicer minulo sredo že v drugi obravnavi potrdilo matično telo državnega zbora, in sicer Mandatno-volilna komisija, kljub temu da predlog zakona prinaša kar nekaj že na prvi pogled vsaj spornih zakonodajnih rešitev, ki poslance izvzemajo tako iz enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev, kar nenazadnje so, kot tudi iz načela enakosti pred zakonom in še posebej davčne zakonodaje, saj bi naj povsem v skladu s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, za katerega se že vnaprej zdi, da ima zagotovljeno več kot ustavno večino poslank in poslancev državnega zbora, torej tako predstavnikov aktualne manjšinske vlade in koalicije kot iz vrst največje državnozborske in opozicijske stranke, poslanci dobili še dodatne davčne privilegije. Že do sedaj so namreč za razliko od vseh preostalih državljank in državljanov pa tudi vseh drugih davčnih rezidentov na Slovenskem poslanke in poslanci prejemali kar neobdavčeni mesečni pavšal za delo na terenu oziroma v volilni enoti, kar glede na oddaljenost njihovega prebivališča od sedeža parlamenta znaša dodatnih in zaradi neobdavčitve čistih od 500 do 800 evrov, zdaj pa želijo kar preko novele zakona o poslancih zase doseči še davčne izjeme in ugodnosti pri najemu in uporabi službenih stanovanj, kilometrini in celo stroških dodatnega izobraževanja.

Čeprav domača množična trobila državotvornega diskurza zaenkrat še povsem neuradno špekulirajo, da spremembe zakona kar naenkrat nimajo več potrebne poslanske podpore in večine, kar je vsaj zaenkrat glede na več kot ustavno podporo državnozborske poslanske večine že samemu predlogu zakona gotovo nenavadno, toda ključen razlog za to sploh ne leži v dejstvu, da bi nemara poslanke in poslanci trumoma spregledali, kako krivični da so dodatni davčni in drugi privilegiji, s katerimi si sami sebi utrjujejo svoj položaj davčne izjemnosti in politične nedotakljivosti pred ostalimi, navadnimi ali pa če že hočete drugorazrednimi državljankami in državljani, pač pa v tem, da je nekako vsem 74 poslankam in poslancem, sopodpisnikov predloga za spremembe zakona o poslancih, uspelo vnaprej spregledati, da s spremembami uzakonjajo pravno praznino, po kateri živ bog poslanko ali poslanca zaradi nezdružljivosti funkcij ne bi mogel razrešiti ali vsaj kako drugače primorati k odstopu.

Toda spornost predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, ki ga je s 74 podpisi podprla več kot ustavna večina državnega zbora, sploh ni v tem, da niti sami poslanci in poslanke ne poznajo vseh določil domače protikorupcijske zakonodaje, po kateri je Komisija za preprečevanje korupcije v primeru izvoljenih funkcionarjev - kar je nenazadnje vse, kar dejansko so domači poslanci in poslanke - pravzaprav brezzobi tiger, saj nima nobenih pooblastil za njihovo konkretno sankcioniranje. Za razumevanje in sprejemanje stanja duha domače demokracije je pač bistveno večji in za politično prihodnost države usodnejši problem ta, da je vsaj 74 poslank in poslancev Državnega zbora prepričanih, da so več, več vredni, bolj zaslužni in bolj potrebni davčnih izjem in ostalih privilegijev kot vsi ostali državljani, katere naj bi kot izvoljeni predstavniki ljudstva in zakonodajne veje oblasti v Državnem zboru Republike Slovenije zastopali.

Tako bi se naj v skladu s predlogom sprememb zakona o poslancih poslankam in poslancem državnega zbora prihodki za razliko od ostalih zaposlenih v javnem in tudi zasebnem sektorju povečali na račun kilometrine, saj naj bi se jim v prihodnje stroški prihoda na delo obračunavali na podlagi kilometrine in ne več na podlagi najcenejše vozovnice javnega prometa, kot to v tej državi prav po zakonski volji poslank in poslancev velja za vse ostale zaposlene. Da ne gre za zanemarljive mesečne vsote, pove podatek, da se na delo v Ljubljano dnevno že sedaj vozijo številni od prestolnice pač najbolj oddaljeni prekmurski in pomurski poslanci, s prehodom na obračunavanje kilometrine pa bo poslanec iz denimo Lendave ob plači in že sedaj neobdavčenem pavšalu za delo v volilni enoti domov na mesec prinesel še dodatnih 1345 evrov prav tako neobdavčenega povračila potnih stroškov.

Dodatno bi se naj s spremembami zakona o poslancih poskrbelo tudi za socialno najbolj ranljive poslanke in poslance oziroma tiste, ki vrata državnega zbora prestopijo vsaj za kak dan nadomestnega poslanskega mandata. Če je namreč do sedaj veljalo, da so do nadomestila poslanske plače upravičeni poslanci šele po šestih mesecih od potrditve poslanskega mandata, bi naj s spremembami zagotovili, da bi do nadomestila bil upravičen vsak poslanec in poslanka že s samim nastopom funkcije, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da bi lahko pravico do nadomestila plače v prihodnje terjali tudi poslanci in poslanke z enim samim dnevom poslanskega mandata. Čeprav spremembam zakona o poslancih nasprotujejo poslanci Levice in Nove Slovenije, njihovo nasprotovanje in skupen seštevek poslanskih glasov za potrditev novih izjemnosti in davčnih privilegijev za poslanske nadljudi v državnem zboru ni ovira, zaradi neobdavčenega pavšala za terensko delo in spora s Finančno upravo republike Slovenije pa so se iz državnega zbora samovšečnih in vase zagledanih predstavnikov ljudstva s tožbo obrnili celo na Upravno sodišče. Toda tako to gre. V državi ni ključni problem ta, da se politično kadruje tako v Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo kot tudi na Ustavno sodišče, temveč da v državnem zboru večinoma ni predstavnikov ljudstva, pač pa politične kaste nedotakljivih.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s predlogom sprememb zakona o poslancih in novih privilegijih ter davčnih izjemah za poslansko politično kasto nedotakljivih nad-državljanov v zobeh poskrbel Tomaž Z.