Ne glede na vso politično kilometrino, ki jo bi naj premogel predsednik ene od nazadnje ustanovljenih političnih strank in poslanski odpadnik od največje opozicijske stranke Anže Logar, je dogajanje ob poskusu ustanovitve poslanske skupine Demokrati, ki ga s še posebej velikim nezadovoljstvom spremljajo v obeh največjih političnih strankah, Slovenski demokratski stranki in Gibanju Svoboda, saj bi jo naj tvorili prav na njihovih listah izvoljena poslanca in poslanka, vendarle samo po sebi pokazalo, da jim v stranki Demokrati, ki se ji je kot tretji poslanec in pogoj za samostojno poslansko skupino nepovezanih poslancev namesto iz SDS prav tako odpadlega Dejana Kaloha pridružil zdaj že nekdanji poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak, političnih izkušenj in modrosti vendarle nekoliko primanjkuje, saj ne glede na to, kako se bodo ti trije poslanci sami imenovali, v državnem zboru pač ne bo samostojne poslanske skupine še naprej izven parlamentarne politične stranke Demokrati, ampak se bodo po demokratični volji predsednice državnega zbora iz Gibanja Svoboda Urške Klakočar Zupančič lahko uradno imenovali zgolj samostojna poslanska skupina nepovezanih poslancev, pa čeprav vseh včlanjenih v isto, a kot že rečeno, še naprej izvenparlamentarno stranko. 

Da se sicer Urški Klakočar Zupančič niti ne bi bilo treba odločiti, kot se je odločila, da Anžetu Logarju, Evi Irgl in Tinetu Novaku ne dovoli ustanovitve lastne in po svoji novi izvenparlamentarni stranki poimenovane poslanske skupine, je z nasprotnim mnenjem poskrbela zakonodajnopravna služba Državnega zbora, ki je v mnenju, naklonjenem ustanovitvi samostojne poslanske skupine izvenparlamentarne stranke Demokrati, med drugim navedla, da je izvoljenost poslancev na istoimenski listi le navezna okoliščina in ne pogoj, s čimer pa se nekdanja sodnica in pravnica Klakočar Zupančič ni strinjala. In kakopak izkazala nekaj več politične premetenosti od samih predlagateljev ustanovitve nove poslanske skupine za stranko, ki se na katerih koli že volitvah še pravzaprav sploh ni nikoli pomerila, ter pribila, da je upoštevaje slovenski volilni sistem, ki ga ne glede na jasno izraženo referendumsko voljo po vsaj preferenčnemu glasu do naslednjega preverjanja naklonjenosti volilnega telesa na parlamentarnih volitvah očitno aktualna politika strank v Državnem zboru niti ne namerava spremeniti, pač samo po sebi jasno, da volivci žal ne volijo obrazov, ampak program političnih strank oziroma volijo skladno s svojim svetovnonazorskim in ideološkim prepričanjem ter da je načelo predstavniškega mandata v tem primeru po njenem niti ne toliko pravnem kot pa političnem mnenju nad načelom svobode poslanca, k čemur so kakopak strumno prikimali na kolegiju predsednice DZ navzoči predstavniki največjih in z odstopi omenjenih poslancev vendarle kadrovsko in po številu poslanskih glasov oslabljenih strank SDS in Gibanja Svoboda. 

Resnici na ljubo sicer poslovnik Državnega zbora, v katerem naj bi bile take reči in tovrstni primeri poslanskih izstopov iz strank in poslanskih skupin strank na listah, na katerih so bili sicer izvoljeni, kar se da natančno urejene, o primeru, ko se v novo stranko in njeno poslansko skupino kot v primeru Logarja, Irgl in Novaka združijo poslanci različnih strank, sploh ne govori. Zato je zakonodajno pravna služba med drugim izpostavila, da poslovniškega določila o ustanovitvi poslanske skupine poslancev z iste liste ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, da lahko nova poslanska skupina nastane le iz dela članov ene stranke, ne pa, če se ustanovi iz dela dveh ali več političnih strank, saj da se zaradi ustavne pravice svobode združevanja pripadnost politični stranki med mandatom lahko spremeni, poslanske skupine nepovezanih poslancev pa ne morejo sestavljati poslanci, ki so medsebojno strankarsko povezani, čeprav da so nosilci pravice ustanoviti in delovati v poslanski skupini oziroma iz nje izstopiti poslanci in ne politična stranka, kar pa Urške Klakočar Zupančič ni prepričalo in je kot za to edina pristojna sprejela nasprotno odločitev, po kateri bodo poslansko skupino nepovezanih poslancev vendarle sestavljali poslanci, ki so med seboj strankarsko povezani oziroma so člani iste, a vendarle še naprej izvenparlamentarne in nove politične stranke Demokrati.

Čeprav je tudi te zaplete okoli ustanovitve lastne oziroma samostojne poslanske skupine Anže Logar sprejel z obema rokama, saj so vendarle zaslužni za nekaj več dodatne medijske in sicer splošno javne pozornosti, ki jo kot vsaka na novo in v tem zadnjem mandatu ustanovljena politična stranka še kako prekleto potrebuje, so za lažjo politično in ne toliko pravno presojo predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič nenazadnje poskrbeli kar sami v najbolj generično možno poimenovano stranko združeni Demokrati, saj so ne glede na oceno, da gre pri tem za strah pred Demokrati in politično driblanje, kar nenazadnje je bistvo političnega delovanja po slovensko in kar tudi sam Anže Logar kot dolgoletni učenec Janeza Janše še kako dobro ve, poskrbeli sami, ko so se v svoji želji po ustanovitvi lastne poslanske skupne sami sklicevali na tretji odstavek 31. člena poslovnika državnega zbora, ki pa - česar vendarle ni bilo tako enostavno politično spregledati - vendarle govori o ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev. Toda tako to gre. Ne glede na trdno politično stališče in komentar v tovrstnih rečeh očitno niti ne tako zelo politično izkušenega in prekaljenega Anžeta Logarja, da poslanska skupina Demokratov vsekakor bo, ne glede na to, da jo aktualne vodstvene strukture Državnega zbora želijo drugače poimenovati, se ta uradno in v komunikaciji Državnega zbora pač ne bo imenovala poslanska skupina Demokrati, pač pa zgolj poslanska skupina nepovezanih poslancev iz še naprej izvenparlamentarne politične stranke Demokrati.  

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem prvič v novem rednem terminu z neuspelim poskusom ustanovitve samostojne poslanske skupine stranke Demokrati Anžeta Logarja v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: Državni zbor RS