Ministrska ekipa in koalicijski poslanci ter šef, predsednik vlade in največje državnozborske in koalicijske stranke SDS, Janez Janša, se bodo jutri na Brdu pri Kranju sestali na rednem vrhu koalicije, kjer bo, kot pravijo, sicer brez navzočnosti javnosti, povsem kot običajno beseda tekla o realizaciji koalicijskih zavez in nadaljnjem delu te, po prepričanju zgolj še njenih akterjev in najbolj zaslepljenih pristašev, brez vsakega dvoma uspešne koalicije in vlade. Čeprav se bodo predvsem v fototerminih ob prihodu in odhodu vsi z Janezom Janšo na čelu delali, kot da je vse v najboljšem redu in da se uspešno in po koalicijskem načrtu soočajo z naslednjimi političnimi izzivi, bodo, kot kaže glede na usmeritve in spravno slovesnost na svetu stranke ter še posebej med poslancem Francom Juršo in začasno odpravnico poslov Brigito Čokl manjkali poslanci DeSUS oziroma jih bo tam zastopal kar iz stranke sicer že avtomatsko izbrisani minister za kmetijstvo Jože Podgoršek, ki je sicer politično kariero začenjal v Novi Sloveniji. Gotovo pa ne bo tudi predsednika zakonodajne veje oblasti in državnega zbora Igorja Zorčiča, saj koalicijski poskus njegove zamenjave po izstopu iz SMC in prestopu med nepovezane poslance ni bil uspešen, kar vendarle pomeni, da bo koalicijski vrh jutri na Brdu pri Kranju v vsakem primeru nekoliko okrnjen, tako kot tudi sta to ta čas aktualna Janševa vlada in koalicija.

Zato je do sinoči na domači notranjepolitični sceni vendarle še veljalo sicer redko videno soglasje, da bo tudi ta vrh vrh manjšinske koalicije, in se je vse v glavnem še vrtelo okoli vprašanja, ali se ga bo predsednik SMC Zdravko Počivalšek udeležil kot spet novopečeni poslanec ali še kot že tretji zaporedni mandat minister za gospodarstvo, pravzaprav pa gospodarski razvoj in tehnologijo. Toda po včeraj sinoči v državnem zboru izpričani absolutni večini 46 glasov poslanskih bratov in sester v orožju za sklep, da je referendum o noveli zakona o izvrševanju proračuna, s katero sta vlada in koalicija nekoliko pa vendarle ustavnopravno inovativno omogočila črpanje naših 780 milijonov za orožarske investicije v Slovensko vojsko v naslednjih šestih letih, nedopusten, je koalicijska samozavest vendarle nekoliko višja, čeprav sta odločilna jezička na tehtnici tokrat kakopak bila oba manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža.

Sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna, je na predlog vlade podprlo še 44 poslancev koalicijskih SDS, NSi in SMC ter poslanci SNS in trije iz DeSUS, Franc Jurša pa si je lahko dovolil se tudi vzdržati, saj nenazadnje gre za ustavnopravno sporne manevre. Ustavno sodišče namreč še razsoja, ali je referendumsko odločanje o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski od letos do leta 2026, ki sta ga s podpisi volivcev zahtevali opozicijski Levica in SD, dopustno, izvajanje zakonske podlage za dolgoročnejše vojaške investicije pa je zadržalo do končne odločitve o ustavnosti zakona, kar skušata vlada in koalicija ne prav pravno zdržno ali modro nekako zaobiti z novelo zakonov o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022. Zato bo brez dvoma tudi sinočnja absolutna večina poslanskih bratov in sester v orožju gotovo deležna in še bolj potrebna ustavnopravne presoje Ustavnega sodišča.

Toda že jutri in še pred popoldanskim koalicijskim vrhom na Brdu pri Kranju bo na 29. nujni seji odbora za pravosodje pod prvo točko luč sveta ugledala »Problematika odločanja Ustavnega sodišča RS o pobudah in zahtevah za začetek postopka za oceno ustavnosti določb protikoronskih ukrepov in neizločitve ustavnih sodnikov v primeru obstoja izločitvenih razlogov«, do katere imajo pa zaenkrat vendarle zadržke še tudi v preostalemu od poslanske skupine SMC. Da je na ustavnem sodišču nerešenih več kot 16 zadev, povezanih s protikoronsko zakonodajo in ukrepi, je po mnenju vodij poslanskih skupin SDS Danijela Krivca in NSi Jožefa Horvata, beri Janeza Janše, pravno in dejansko nevzdržno. Vlada mora namreč zakonodajo in ukrepe izvajati, ne da bi se ustavno sodišče o njih izreklo ali pa jih zadržalo do končne odločitve o zadevi, vlada pa da zato nekaterih sklepov, povezanih z obvladovanjem epidemije, sploh ne more izvajati. In da bi zato veljalo razmisliti, ali so potrebne zakonske spremembe, da bi v času epidemije protikoronsko zakonodajo in ukrepe sodišča, še zlasti pa ustavno sodišče, obravnavali prednostno, torej pred drugimi prejetimi zadevami.

Toda eno je glasovanje na odboru za pravosodje drugo pa v državnem zboru, vendarle pa uvrstitev problematike na dnevni red potrjuje, da je Janez Janša zaradi odločanja in še posebej počasnosti Ustavnega sodišča vse bolj nejevoljen. Zato obvod in novela zakonov o izvrševanju proračunov, ki so jo včeraj omogočili bratje in sestre v orožju v državnem zboru, a jim brez podpore manjšinskih poslancev absolutne večine pač ne bi uspelo izkazati. Toda tako to gre. Ali bo in če bo ali za koliko in kaj bo ali ne bo roka zadrhtela poslancem DeSUS, bomo šele videli, jasno pa je, da se stranka, ki v času koronakrize podpira sredstva za oboroževanje namesto za zdravstvo, pri tem pa jo za nos vodijo nedefinirani obljubi demografskega sklada in dolgotrajne oskrbe, ne bo mogla več predstavljati za sredinsko, še posebej če bo ponovno sodelovala tudi v tem novem napadu na zakon in ustavno sodišče.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem – pod vtisom sinoči v državnem zboru na predlog vlade izoblikovane absolutne večine poslanskih bratov in sester v orožju, da so referendumi na novelo zakonov o izvrševanju proračuna, čeprav spremenjeno samo zaradi novih orožarskih nakupov, neustavni – v zobeh poskrbel Tomaž Z.