Predvolilna zgaga

Predvolilna zgaga

Mnenje, kolumna ali komentar
9. 5. 2018 - 16.00

Čeprav smo od 4. maja naprej tudi v uradni volilni kampanji za ponovno predčasne volitve v Državni zbor 3. junija letos in čeprav bi lahko marsikoga že pošteno pekla zgaga ob vsem sovražnem govoru, populizmu in čisto navadnih lažeh, ki so si jih na prvem predvolilnem soočanju nacionalne televizije drug za drugim na temo migracij in varnosti privoščili predsedniki strank samozvane slovenske desnice, pa tudi drugih v stranke preoblikovanih gibanj, ki si tako kot Dobra država in Skupaj, šele utirajo pot med politične prvokategornike z vsaj kako možnostjo tudi dejansko prestopiti parlamentarni prag, sta ves politični šou prvega tedna uradne volilne kampanja političnim strankam preprosto vzela Državna volilna komisija in posledično Vrhovno sodišče.

Zaradi pritožb na odločitve Državne volilne komisije, po katerih bodo brez možnosti vsaj poskusiti osvojiti poslanski mandat oziroma kak volilni glas ostali kandidati in kandidatke iz obeh polov zunanjeparlamentarnega strankarskega političnega prostora, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svojih spletnih straneh odprlo tudi posebno podstran, na kateri so zaradi velikega zanimanja javnosti zbrane vse Informativne objave odločb Vrhovnega sodišča v zadevah varstva volilne pravice, ki jih določa Zakon o volitvah v državni zbor. Skladno s tem zakonom se lahko namreč vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka 103. člena tega zakona, ki ureja odločitev o ugovoru zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja, ter zoper odločbo državne volilne komisije iz 104. člena, ki ureja razveljavitev ali spremembe odločbe volilne komisije vlilne enote s strani državne volilne komisije, v 48 urah po prejemu odločbe. O tej pritožbi pa mora sodišče odločiti v senatu treh sodnikov že najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe.

Na spletnih straneh Vrhovnega sodišča, namenjenih Informativnim objavam odločb v zadevah varstva volilne pravice, sta zaenkrat Sodbi, ki potrjujeta, da pravzaprav matematike in preprostih izračunov 35 odstotnega deleža minimalne zastopanosti enega ali drugega spola ne obvladajo tako na v politični praksi preverjeni zunajparlamentarni desnici kot samooklicani zunajparlamentarni levici. S samim sebi lastno interpretacijo spolnih kvot so na Vrhovnem sodišču s pritožbami glede na ugotovitve in sklepe Državne volilne komisije pogoreli tako v Združeni desnici, ki jo čisto zares sestavljata le Glas za otroke in družine Aleša Primca in Nova slovenska ljudska stranka Franca Kanglerja, kot v koaliciji Združene levice - Demokratične stranke dela in stranke Sloga Janka Vebra.

Toda medtem ko prvi dnevi volilne kampanje, v katerih bi naj do sodelovanja na volitvah upravičeni državljani dobivali vse potrebne informacije in odgovore, da bi se lahko na volilno nedeljo 3. junija res mirne vesti odločili, komu gre tokrat njihov volilni glas ter posledično zakonodajna in izvršna oblast države, minevajo, še vedno pravzaprav ni do konca jasno, ne katere vse stranke bodo kandidirale v vseh volilnih enotah in ne kdo vse bodo njihovi kandidatke in kandidati. Na površje domačega zunajparlamentarnega strankarskega političnega močvirja in mizo Državne volilne komisije pa prihajajo že novi, še nekoliko bolj bizarni zapleti, ki še najbolj plastično kažejo, kakšne vse vrste karakterji se na Slovenskem te dni prerivajo za vstop na prvokategorniško politično prizorišče. Stranka slovenskega naroda je tako prijavila kandidata, ki je že dobro leto med pokojnimi, stranka Andrej Čuš in Zeleni pa isto kandidatko, kot so jo nekaj dni pred njimi za svojo prijavili tudi Socialni demokrati.

In če je res res, kar trdi kandidatka Milena Babič, da njeno srce bije za Socialne demokrate in da je bila pri podpisu soglasja za kandidaturo za stranko Andrej Čuš in Zeleni zavedena, potem bi tako kot v primeru prijave že leto mrtvega kandidata res lahko pričakovali, da bomo na straneh Vrhovnega sodišča kmalu brali tudi o globah in kaznih za odgovorne osebe teh v skladu z zakonom o političnih strankah organiziranih zunajparlamentarnih političnih subjektov. Toda tako to gre. Pri vseh zapletih, v katerih v glavnih vlogah nastopajo Primc, Kangler, Žnidaršič, Veber in ostali, gre za izrazito drugo in tretje kategorne politične subjekte, katerih očitno glavna vloga tako na volilnih soočanjih kot s pritožbami na Vrhovno sodišče pa je delanje politične zgage, odvračanje pozornosti volilnega telesa od bistvenih vprašanj vsakdana in prihodnosti, o katerih pa bi se naj predstavniki posameznih političnih strank le opredelili vsaj v vsaki posamezni volilni kampanji.       

Odpoved: Tudi za tokraten N-euro moment sem s politično zgago, ki jo v prvem tednu volilne kampanje za potrebe starih političnih sil tako na desnici kot na levici uprizarja zunajparlamentarna politična nomenklatura, v želodcu in zobeh poskrbel Tomaž Z.  

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness