Po pričakovanem sklepu sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije, da po Državljanski listi tudi njeni ministri in poslanci izstopijo iz druge vlade in koalicije Janeza Janše, se je v državi nepreklicno začelo novo predvolilno obdobje, vrhunec katerega bodo nove predčasne parlamentarne volitve in na novo premešane karte političnega vpliva pri koritih domače izvršne in zakonodajne oblasti. Vsaka Vlada, za katero v Državnem zboru ne stoji trdna poslanska večina, je pač le še delno opravilna Vlada. Vprašanje sicer je, koliko časa bo še trajala ta politična agonija pripravljanja čim boljših izhodišč za ponoven naskok na demokratično oblast v ideološko razklani državi, kot se bo manifestirala na Kongresnem trgu v Ljubljani na Kulturni praznik z dopoldanskim shodom SDS-ovega Zbora za republiko in popoldansko 3. vseslovensko vstajo. Dejstvo pa je, da so se na nove volitve, začeli pripravljati tudi v še naprej trdno Janševi Slovenski demokratski stranki.

Kljub vsem poskusom v tej domači partiji šaha slovenske strankarske politike, da bi presekali gordijski vozel pat položaja v državi, katere premier z vlado kljub razpadu koalicijske večine preprosto ne želi sestopiti, pa smo v državi vendarle priča neki novi ideološki razklanosti, ki gre onkraj tradicionalne delitve na leve in desne ter napredne in konzervativne podpornike obstoječih in na nove predčasne volitve pripravljajočih se političnih strank. Na Kongresnem trgu v Ljubljani si bodo v petek ob sicer različnih urah stali nasproti predvsem zagovorniki lika in dela Janeza Janše, kot enega ključnih akterjev slovenske po-osamosvojitvene politične zgodovine, in vstajniški protestniki, ki jih je na ulice slovenskih mest pognalo prav razočaranje nad delovanjem obstoječega strankarsko vodenega demokratičnega režima.

Zbor za republiko, predvsem pa lokalne izpostave SDS, sicer že cel teden izvajajo veliko mobilizacijsko akcijo strankarskega članstva in njihovih najožjih sorodnikov ter prijateljev, da bi na Kongresnem trgu poustvarili vtis, da se bo na tem politično motiviranemu predvolilnemu shodu Za Slovenijo gre, katerega kulturni program in posamezni politično pamfletski govori med njim bodo potekali pod geslom Ki tukaj smo se zbrali, ker dobro v srcu mislimo, zbrala slovenska tiha večina. Ne glede na to, koliko avtobusov bo SDS terenskim aktivistom tudi dejansko uspelo napolniti in dostaviti na Kongresni trg domačega glavnega mesta, se tam pač ne bo zbrala tiha, pač pa liku in delu Janeza Janše ne glede na vse še naprej brezpogojno zvesta večina.

Toda na istem polu slovenske aktualne ideološke razklanosti se nahajajo tudi drugi slepo posamezne strankarske voditelje podpirajoči državljani. Najprej izvolitev Boruta Pahorja za predsednika Republike s podporo RKC in parlamentarne desnice, nato pa še poročilo o nadzoru premoženja in poslovanja predsednikov parlamentarnih strank Komisije za preprečevanje korupcije, ki je korupcijskih tveganj obremenilo tudi zamrznjenega predsednika Pozitivne Slovenije in župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča, sta namreč poskrbeli, da se je naposled dokončno izkazalo, kako sta domača strankarska desnica in levica pravzaprav na isti strani kovanca. In da drugo stran predstavljajo z obstoječim primanjkljajem demokracije tako na strankarski desnici kot levici nezadovoljni državljani.

Shod Zbora za republiko bo tako predvsem tipičen predvolilni shod, ki bo zaradi razdeljenih šalov in kap z emblemi SDS spominjal na orkestrirane sindikalne povorke. Udeležencem bodo priskrbeli prevoz, transparente in ostalo posebej za to priložnost v centralnih delavnicah SDS izdelano predvolilno kramarijo. Edina ključna razlika med v petek na Kulturni dan na Kongresnem trgu zbranimi privrženci lika in dela Janeza Janše na s strani Zbora za republiko organiziranemu predvolilnemu shodu SDS in denimo privrženci političnega poslovanja in delovanja Zorana Jankoviča je v tem, da si pristaši Pozitivne Slovenije pač ne domišljajo, da so tiha večina. Toda to je tudi vse.

Kljub vnaprej na neuspeh obsojenim policijskim poskusom inkriminacije in razkrinkanja organizatorjev vseslovenskih in lokalnih vstaj po vsej državi, pa so ti protesti vendarle drugače organizirani in motivirani. Njihova gotovo da skupna neposredna točka je, da želijo več neposrednega vpliva na sprejemanje odločitev, katerega si je monopolizirala slovenska strankarska politika. Toda aktualno dogajanje v slovenskem strankarskem prostoru, ki se vrti zgolj okoli tega, kako uspešno zrušiti vlado Janeza Janše in odpreti pot na nove predčasne volitve, potrjuje predvsem to, da se z manjšanjem lastne moči v družbi in odstopitvijo dela vpliva na sprejemanje odločitev o prihodnjem upravljanju lokalnih reči in države v vrhovih obstoječih političnih strank na Slovenskem še niso pripravljeni soočiti.

Toda alternative in rešitve, ki se oblikujejo na vstajniških skupščinah zunaj obstoječega strankarskega sistema, že same po sebi pač ne predpostavljajo, da se bo protestniško gibanje skristaliziralo v eno ali več novih ali obstoječih političnih strank ter da se tako obstoječi demokratični režim domače strankokracije ohrani pri življenju. Protestniki 3. vseslovenske vstaje pač ne zahtevajo le, da se na čelu koalicije in vlade zamenjajo eni in isti politično preverjeni obrazi, ampak zahtevajo predvsem vsebinske spremembe, na katere pa glede na videno v zadnjih nekaj desno-levih vladah obstoječa strankarska elita še pač ni pripravljena.

Toda tako to gre. Novemu testu strankarskega pojmovanja demokracije pri nas bomo lahko priča že jutri na izredni seji Državnega zbora, na katero je na predlog razpadle Vlade Janeza Janše uvrščen tudi zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki med drugim spreminja sistem imenovanja generalnega direktorja policije in ukinja samostojni status Nacionalnega preiskovalnega urada. Če se bo za njegovo potrditev našla poslanska večina, bo Slovenija pač ostala strankarsko monopolizirana država, v kateri bo nedotakljivost tako leve kot desne politične elite pred demokratičnimi protestniki še naprej z uporabo vse razpoložljive sile varovala domača politična policija.      

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s predvolilnim bojem na požiralniku slovenske politike in prvim predvolilnim shodom SDS ta petek na Kongresnem trgu v Ljubljani v zobeh poskrbel Tomaž Z.