Ne glede na to, da se nekako splošno ve, da je Nataša Pirc Musar do položaja prve predsednice republike prišla brez omembe vrednih izkušenj v domači strankarski in državnozborski politiki enih in istih ter vsakič znova tudi domnevno novih političnih obrazov, to dejstvo glede na to, da se očitno tudi sama ni obdala z dovolj politično kompetentnimi oziroma premetenimi svetovalci in svetovalkami, v tem predvsem zaradi aktivnosti največje opozicijske stranke ter pretendentke za vnovično povrnitev h koritom izvršilne in zakonodajne oblasti že očitno predvolilnem času postaja čedalje večja ovira za normalno delovanje domače države in predvsem imenovanja posameznih za to delovanje ključnih institucij, kot je denimo za poln mandat imenovanega varuha oziroma varuhinje človekovih pravic, ki bo na tem vročem stolu nadomestila ne preveč učinkovitega ali prodornega Petra Svetino. Potem ko se je politična naivnost Nataše Pirc Musar dokazala ob neuspelem predlogu Antona Ropa za guvernerja Banke Slovenije, ki ni bil po politični volji strank koalicije, se zdaj nekako isto izkazuje še ob iskanju nove varuhinje človekovih pravic, kajti včeraj dogovorjenih 50 poslanskih glasov strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica za imenovanje koalicijsko usklajene direktorice Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarine Bervar Sternad s potrebno dvotretjinsko večino pač ne zadostuje. 

Kot so včeraj sporočili iz urada Nataše Pirc Musar, je po tretjem in še nikakor ne tudi poslednjem krogu posvetovanj s poslanskimi skupinami predsednica republike ugotovila, da direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad uživa podporo v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, kar da je, čeprav to samo po sebi zaradi potrebnih 60 poslanskih glasov in s tem še vsaj dveh glasov iz opozicijskih poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije ne zadostuje, pomemben korak naprej v procesu iskanja novega varuha človekovih pravic. Čeprav v političnem smislu obe opozicijski stranki za podporo Katarini Bervar Sternad, kot eni vidnejših nasprotnic režima zadnje oziroma tretje vlade ter koalicije Janeza Janše, nimata prav nobenega razloga.

Ne glede na to, iz predsedničinega urada kar se da optimistično sporočajo, da bo Nataša Pirc Musar v naslednjih dneh, ko se bo sicer vse vrtelo okoli večinsko upokojenskega volilnega telesa in sicer vnaprej na politični neuspeh obsojene druge SDS interpelacije zoper vlado in koalicijo Roberta Goloba, vložila še dodatne napore v iskanje nadaljnje podpore v državnem zboru, ki bi zadostovala za čimprejšnje imenovanje novega varuha človekovih pravic. Čeprav je iz gole poslanske matematike oziroma enačbe, kako do potrebnih 60 glasov, samo po sebi jasno, da bi bilo za uspešno imenovanje Katarine Bervar Sternad za novo varuhinjo človekovih pravic ne glede na njeno ustreznost in strokovnost za to mesto potrebno ob vseh nepovezanih poslancih in obeh manjšinskih poslancih nagovoriti še vsaj dva poslanca iz Nove Slovenije ali SDS, ki pa vendarle sta stranki, ki sta v prejšnjem mandatu bili na oblasti in ki sta bili najbolj zaslužni za množično kršenje človekovih pravic na Slovenskem, na kar so med drugimi tudi s tožbami zoper nosilce oblasti opozarjali tudi v civilno-družbenem Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja.  

Čeprav so iz opozicijskih SDS in NSi po včerajšnjem tretjem krogu posvetovanj pri predsednici dejali le, da bodo počakali do uradnega predloga predsednice v Državnem zboru, šele nato pa da bodo predstavili svoje stališče, je samo po sebi jasno, da se še kako dobro zavedajo lastne politične moči ob glasovanjih in imenovanjih, za katere je z ustavo predpisana dvotretjinska podpora Državnega zbora, ki je v koaliciji ne glede na rekorden rezultat po zadnjih parlamentarni volitvah pač ne dosegajo. Tako je denimo vodja poslancev SDS Jelka Godec le skopo navrgla, da je veliko na koaliciji, saj da ko bo ta usklajena, da bo imela tudi predsednica Nataša Pirc Musar najlažje delo, pa potem vendarle dodala, da kot razumeta njena stranka in ona sama, predlogi sicer še niso popolnoma usklajeni, saj zadostnega števila glasov še ni in ga tudi ne bo, dokler se ga ne bo dopolnilo tudi z glasovi opozicije. 

Tudi iz NSi so zgolj nekoliko pokroviteljsko zaenkrat ocenili, da je trud predsednice vsaj delno obrodil nekaj sadov, ali pa bo beseda, ki jo je koalicija dala predsednici republike, obveljala tudi pri glasovanju v državnem zboru, pa da bomo šele videli, a da po besedah enega njenih najbolj dolgovečnih poslancev Jožefa Horvata oni še vsekakor niso rekli zadnje besede, saj da vendarle je kljub poenotenju koalicije za novo varuhinjo človekovih pravic Katarino Bervar Strnad še daleč, daleč premalo do 60 glasov. Tako da je nenazadnje tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev, sicer predsednik izvenparlamentarne stranke Demokrati Anže Logar, lahko zgolj povsem upravičeno ocenil, da bo ne glede na vsa ta politični optimizem Nataše Pirc Musar, glede imenovanja novega varuha človekovih pravic vendarle potreben še kakšen krog usklajevanj. Toda tako to gre. Ne glede na to, ali ima predsednica republike Nataša Pirc Musar kakšnega političnega zajca, s katerim bi lahko zagotovila opozicijsko podporo včeraj koalicijsko usklajeni kandidatki za novo varuhinjo človekovih pravic, v rokavu ali ne, zaenkrat skupaj s svojimi političnimi svetovalci pač izkazuje tolikšno mero politične naivnosti, da se vendarle zdi, da v tem že predvolilnem času do nove varuhinje človekovih pravic ne bomo prišli in da bo institucijo do neke nove konstelacije političnih sil v Državnem zboru še naprej začasno vodil dosedanji profesionalni namestnik  varuha človekovih pravic Ivan Šelih. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da zaradi politične naivnosti predsednice republike in potrebnih glasov poslancev opozicije iz SDS in Nove Slovenije v tem predvolilnem času ostajamo brez nove varuhinje človekovih pravic v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Pravna mreža za varstvo demokracije / Facebook