Danes točno opoldne so se na izredni seji Državnega zbora zbrali aktualne poslanke in poslanci, da bi odločili, kaj bo z na pravnomočno zaporno kazen obsojenim poslancem in predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo. Že ob začetku 5. izredne seje Državnega zbora v tem še ne prav dobro začetem mandatu je sicer vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko s proceduralnim preigravanjem in izčrpavanjem predvsem še svežega predsednika Državnega zbora Milana Brgleza poskrbel, da se je sprva predvidenih 3 ure in 35 minut razprave zavleklo še vsaj za dodatno uro neposrednega televizijskega prenosa, zato niti v tem trenutku ni več najbolj jasno, kdaj bodo torej poslanci v tem političnem procesu in preobrazbi Janeza J sploh glasovali. Toda ker se bodo dobro obveščeni in iz stavbe Državnega zbora koordinirani podporniki Janeza J iz Odbora 2014 izpred zbirnega mesta pred Vrhovnim sodiščem pred poslopje Državnega zbora odpravili enkrat po 17.00 uri, bo tudi to politično glasovanje o nadaljnji politični usodi Janeza J v tem mandatu gotovo enkrat po 17.00 uri in še pred 19.00 uro oziroma začetkom osrednjih informativnih oddaj domačih televizij, ta čas pač osrednjih medijskih trobil na Slovenskem.

Tokrat še politično inkriminirani Janez Janša se je iz razprave sicer zaenkrat izločil, saj v dvorani ni prisoten, na njegovem sedežu pa na njegov proces in preobrazbo priča napis: Janez Janša – politični zapornik. Za vsak slučaj, in ker je to le njihova demokratična pravica, so se razprave, nemara pa tudi glasovanja, že vnaprej odrekli tudi v Novi Sloveniji. Da sicer gre tako za političen proces kot politično odločitev, ali naj Janezu J mandat poslanca preneha ali ne, so si edini tako predstavniki opozicije kot pozicije. Tako poslanci stranke kot koalicije in Vlade projekta Miro Cerar v en glas poudarjajo, da bo glasovanje o sklepu, da na zaporno kazen pravnomočno obsojenemu Janezu J. mandat poslanca ne preneha, izključno politična odločitev ta čas koalicijske večine in zakonodajne oblasti, za katero bodo prevzeli vso politično odgovornost, pa karkoli že da to konkretno pomeni.

Da sicer politika iz te zgodbe ne bo izšla kot zmagovalka, ne glede na to, kaj bodo danes pravzaprav poslanci vladajoče koalicije v Državnem zboru naredili, je že vnaprej povsem pravilno prepričan vodja poslancev koalicijskih Socialnih demokratov Matjaž Han. Edini konkreten pa je v izjavi ob začetku današnjega političnega procesa zoper Janeza J bil poslanec Združene levice Matjaž Hanžek, ki ga vest pač ne bo niti malo pekla, če bo Ustavno sodišče razsodilo, da je danes najbolj verjetno prenehanje poslanskega mandata Janeza J ustavno sporno, in ki je mimogrede edini opozoril tudi na potekajočo politično preobrazbo Janeza J in njegovih političnih pomagačev ter napovedal, da se bo v tem primeru zavzel, da se Janezu J prisodi enaka odškodnina – 50 eurov mesečno, kot jo je bil po večkratni volji domačega Ustavnega sodišča in naposled še Evropskega sodišča za človekove pravice izbrisanim pripravljen priznati in prisoditi Državni zbor.

V sklopu potekajočega procesa politične preobrazbe, ki jo je moč šteti tudi za svojevrstno žalitev kratko- in srednje-ročnega zgodovinskega spomina na Slovenskem, sta se tako včeraj pred novinarje za politične barve in politično moštvo SDS brez dvoma v vnaprej znano koalicijsko odločitev v zadevi Janez J kot po novem na odločbe prav Ustavnega sodišče prisegajoča slovenska demokrata postavila Branko Grims in Anže Logar ter ponovila že znano stališče, da se bosta Janez J in SDS po pravico gotovo obrnila naprej na domače Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice, saj da gre za kršenje človekovih pravic tako samega Janeza J kot več kot 6000 volivcev, ki so mu dali svoj glas na zadnjih predčasnih državnozborskih volitvah.

Političen preobrat SDS, Janeza J in pomagačev je sicer tako kot današnja odločitev, da koalicija ne bo podprla sklepa, da mandat poslanca Janezu J kljub zaporni kazni ne preneha, vnaprej pričakovana zadeva. Toda kljub temu SDS Janeza J ostaja stranka, ki številnih odločb Ustavnega sodišča tudi ko je bila pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti preprosto ni upoštevala. Da je bila izbrisanim vsaj delno priznana krivica in prve odškodnine je nenazadnje dokončno poskrbelo in razsodilo šele Evropsko sodišče za človekove pravice, na katerega se sicer kot prihodnjega končnega razsodnika prav v primeru Janeza J tako zelo sklicujeta denimo Anže Logar in Branko Grims, ki je med drugim poznan, da je do zadnjega kot vsak pravoverni politični papagaj ponavljal sintagmo o tako imenovanih izbrisanih, ki da jih pravzaprav sploh ni bilo.

Sklicevanje na vladavino prava je sicer v političnem procesu in preobrazbi Janeza J vsekakor utemeljeno, če le ne prihaja iz ust njegovih podpornikov in pomagačev. Da bi lahko bila najverjetnejša današnja odločitev koalicije pri koritu izvršne in zakonodajne oblasti v Državnem zboru ustavno sporna, je nenazadnje le že večkrat opozorila za ta namen ustanovljena zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pomisleki pa prihajajo tudi od tako imenovanih levih kot desnih pravnikov. Osnovno izhodišče, zaradi katerega je današnja kozlovska sodba zoper Janeza J v veliki razpravni dvorani sporna, namreč je, da se znotraj državnega zbora in zakonodajne oblasti sprejema predvsem zakonodaja, ki jo izvaja in po njej razsoja tretja sodna veja oblasti. Če pa v Sloveniji ni zakonodaje, ki bi preprečevala kandidiranje na volitvah pravnomočno obsojenim na zaporne kazni, za to pač niso kriva domača sodišča, pač pa vsakokratne koalicije pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti ter s tem tudi sam v po-osamosvojitveni zgodovini že kar dvakratni predsednik vlade Janez J. Toda tako to gre. Dokler smo tu davkoplačevalci, posledic zgrešenih političnih odločitev poslanke in poslanci osebno pač nikoli niso in tudi v tem primeru ne bodo poplačali.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z na današnji dan potekajočo politično kozlovsko sodbo v Državnem zboru in procesom ter preobrazbo Janeza J v zobeh poskrbel Tomaž Z.