Kljub temu da bi naj bila pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma povsem v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi ena od temeljnih državljanskih pravic tudi v samooklicano demokratični Republiki Sloveniji, je bila pobuda Proti militarizaciji oziroma Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma z referendumskim vprašanjem: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi, ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji dne 21. 10. 2015? sprejeta in doživeta vse prej kot to. Pobudo, ki so jo kot prvopodpisani člani uredništva Radia Študent pravkar in v predvidenem zakonskem roku predali v sprejemni pisarni Državnega zbora, so kot poziv k javni razpravi ob hitri in po nujnem postopku uveljavljeni dopolnitvi Zakona o obrambi, s katero se Slovenski vojski lahko z dvo tretjinsko večino v navzočih poslancev v imenu obrambe domovine pred premraženimi in od dolge poti izmučenimi begunci podeli civilnoreprersivna pooblastila, razumeli le redki. Toda kljub temu je pravkar uspešno, torej pravočasno in s potrebnimi podpisi podana pobuda zagotovilo, da bo do kakršnekoli že javne razprave gotovo prišlo.

Pobudnike pobude za vložitev zahteve za razpis referenduma tisti, ki bi na mejah na begunce streljali in bi svoje pomanjkanje osnovne človečnosti pred svetom zunaj slovenskih, pa čeprav še naprej nedoločenih južnih meja, skrivali za žičnatimi ograjami in drugimi tehničnimi ovirami ter vojaškimi bajoneti, označujejo za veleizdajalce. Petokolonaše. Državne parazite. Ideološke zaslepljence in pishološko nezrele osebke. Kdo so, kam, na koga in na kaj merijo, ostaja trajno zabeleženo v komentarjih na spletni strani, facebooku in twitterju Radia Študent. Na domači skrajni desnici stacionirane politične sile, s katerih islamofobijo ion razpihovanjem sovraštva do beguncev vsaj po socialnih omrežjih brez dlake na jeziku odkrito koketirata Slovenska demokratska stranka - SDS in njen predvsem čivkajoče aktiven predsednik Janez Janša, sta bila vzpostavljena tudi facebook stran Ukinimo Radio Študent, ki ji je od ponedeljka, 26. oktobra ob 22.46 do zdaj uspelo pridobiti 326 všečkov, in twitter profil Ukinimo Radio Študent, ki ima zaenkrat prav nič impresivnih 46 sledilcev.      

Pobudo, ki se v osnovi osredotoča na to, da se s po nujnem postopku v Državnem zboru sprejeto spremembo oziroma dopolnitvijo Zakona o obrambi v Republiki Sloveniji v temeljih spreminja z Ustavo določena vloga obrambnih vojaških sil, so kot grožnjo lastnemu monopolu nad političnostjo brez izjeme razumele tudi vse državnozborske in izvenparlamentarne stranke, tudi tiste, ki naj bi vendarle samooklicano domovale na levem političnem polu. Javno se je na pobudo Uredništva Radia Študent za vložitev zahteve za referendum kot vrhovni predstavnik zakonodajne veje oblasti v državi odzval predsednik Državnega zbora in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Milan Brglez. Kljub akademski kilometrini in vsaj z doktorskim znanstvenim naslovom povezani domnevni širini je dileme, ki jih odpirata tokratno politično poseganje v Zakon o obrambo in redefinicija vloge slovenskih obrambnih vojaških sil, zbanaliziral na medijsko - za razliko od same pobude - povsod povzeti poziv, da naj pobudniki le še enkrat premislijo, ali želijo zaradi svojih parcialnih interesov ogroziti skupnostne interese in varnost slovenske države in njenih državljanov.

Odziv in obžalovanje predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza, da so v naši državi nekateri pripravljeni žrtvovati blaginjo, človekove pravice in varnost državljanov samo zato, da bi udejanili svoje ideološke postulate, sta pravzaprav simptomatična za celoten spekter domačega strankarskega političnega prostora, saj pred slabe pol ure uspešno oddane pobude javno ni podprla niti Združena levica, katere poslanci in poslanka so kot edini v Državnem zboru glasovali proti dopolnitvi Zakona o obrambi. Toda ključno vprašanje, ki se ob takem uniformnem stanju duha v slovenski strankarski politiki samo po sebi postavlja, je, kaj se je vendarle zgodilo, da je vztrajanje pri tem, da begunci niso in ne morejo biti tretirani kot varnostna grožnja v državi, v katere Ustavi še naprej piše, da bo ta pri zagotavljanju varnosti vendarle izhajala predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja, postalo parcialen interes prvopodpisanih članov Uredništva Radia Študent.

Da vendarle ne gre le za parcialen interes prvopodpisanih pobudnikov kljub odsotnosti malo da ne vsake omembe vredne javne razprave tudi zunaj etra in spletnih strani radia Študent, pove podatek, da je pobudo s podpisom podprlo več kot 3200 volivk in volivcev ter da se je s tem vendarle poskrbelo, da bo do neke javne razprave prišlo, pa čeprav je povsem mogoče, da se bo namesto okoli tega, da so begunci humanitarni in ne varnostni problem, še naprej vrtela predvsem okoli tega, ali je res potrebno ukiniti radio Študent. Toda tako to gre. Najstarejšo avtonomno študentsko radijsko postajo, ki aktivnosti proti militarizaciji danes in zdaj nadaljuje s simpozijem v Atriju ZRC SAZU, so v zadnjih 46 letih pravzaprav brez izjeme, a do sedaj pač neuspešno, poskušali utišati še vsi režimi.   

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vprašanjem  ukinjanja in utišanja Radio Študent v zobeh poskrbel Tomaž Z.