Potem ko so včeraj z notranjega ministrstva aktualne vlade pod vodstvom v svoj prav glede nezakonito imenovanega generalnega direktorja policije Senada Jušića še naprej prepričanega Boštjana Poklukarja iz politične kvote nekdanje Liste Marjana Šarca po izpadu iz državnega zbora pripojene največji vladni stranki Gibanje Svoboda sporočili, da je slovenska policija v luči spremenjenih razmer v Siriji še poostrila nadzor na sicer schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko, so danes s taistega ministrstva sporočili, da Republika Slovenija ne ustavlja postopkov obravnave prošenj za mednarodno zaščito, da pa vendarle bo v konkretnih postopkih z državljani Sirije ponovno preučila spremenjene razmere in nova dejstva, kar da bi – in kar verjetno tudi bo – lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka. Nato pa je prav tako danes na seji odbora za zunanjo politiko za tovrstne primere zlorabljanja družbeno ranljivih skupin v največji opozicijski stranki SDS sicer zadolženi poslanec Žan Mahnič zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozval, naj tako kot številne evropske države tudi Vlada Republike Slovenije pičlih par dni po zlomu diktatorskega režima, ki sta ga pri življenju do minulega tedna niti ne na vsem območju države ohranjala Iran in Rusija,  Sirijo prepozna za varno državo in naj takoj prekliče obravnave prošenj za azil in naj se prav tako takoj začnejo deportacije vseh sirskih beguncev, ki so v zadnjih 10 letih prišli v Slovenijo.

Kljub temu da je golo politično dejstvo, da so znotraj Evropske unije zamrznitev oziroma vsaj začasno zaustavitev obravnave prošenj za azil sirskih beguncev že napovedale Nemčija, Avstrija, Italija, Francija in celo sosednja Hrvaška, kamor že vračajo begunce iz Nemčije, ki so preko njenih meja oziroma po balkanski ruti vstopili v EU, je zunanja ministrica Tanja Fajon opozicijskemu poslancu Mahniču, ki je le znan po dobrih povezavah z domačo skrajno neonacistično desnico, odgovorila, da si glede morebitnih sprememb obravnav azilnih prošenj Sircev želi enotnega pristopa v Evropski uniji, in vendarle razkrila, kako zelo pravzaprav negostoljubna oziroma z begunci nesolidarna država je Republika Slovenija, ki je od leta 2012 beguncem iz Sirije podelila zgolj 243 mednarodnih zaščit. V povprečju dobrih 20 na leto in 1,7 mesečno, kot pa potrjujejo tudi podatki Eurostata, je bilo največ, 90 prošenj odobrenih leta 2017, leta 2021 pa le pet in denimo lani 30 prošenj za azil oziroma mednarodno zaščito.       

Res sicer je, da iz podatkov domačih represivnih organov, še naprej zadolženih predvsem za varovanje južne in vzhodne meje, državljani Sirije še naprej prednačijo v nezakonitih prestopih meje, samo v prvih desetih mesecih leta jih je bilo namreč več kot 14.000, toda po drugi strani – in v tem se, hočejo ali nočejo, razgalja vsa beda domače z žrtvami globalnih konfliktov, podnebnih sprememb ali ekonomskega pomanjkanja pač nesolidarne države, ki se, namesto da bi ponudila roko pomoči potrebnim beguncem, zanaša na uvoz cenene filipinske in druge azijske delovne sile v upanju, da se ta pač ne bo tudi za stalno in množično naselila oziroma da se bo na starost vrnila v domovine – je bilo predlani pri nas vloženih le 43 prošenj Sircev za mednarodno zaščito, lani 48, letos do decembra pa že 184, od katerih pa je bilo pozitivno rešenih le pet prošenj za azil oziroma mednarodno zaščito. Dodatnih 18 jih še čaka na odločanje o njihovi prošnji, še 44 beguncev iz Sirije pa je izrazilo namero, da za mednarodno zaščito pri nas ne glede na to nadvse neugodno oziroma nespodbudno statistiko še bodo zaprosili. 

Toda ne glede na to, zakaj se zasebno in javno, politično zavzema poslanec SDS Žan Mahnič, ki je med drugim v domačem hramu demokracije danes tudi pribil, da bi morala Republika Slovenija predsednika vlade cionistične tvorbe, ki se ta čas širi naprej po Golanski planoti in z letali in brezpilotnimi letalniki tako kot Turčija in Združene države Amerike raketira vojaške in druge cilje tudi drugod po ozemlju domnevno, a bolj za koga da in za koga ne osvobojene Sirije, Benjamina Netanjahuja predlagati za Nobelovo nagrado za mir, saj da bo, ko bo vojna na Bližnjem vzhodu končana, najbolj zaslužen, da tam ne bo več grožnje terorističnih organizacij, pa čeprav bo dejansko zaslužen za to, da se vojna tako kot teroristične grožnje ne bodo nikoli zares končale, je Sirija še naprej vse prej kot pa varna država, vsaj za številne nemuslimanske manjšine, predvsem pa kristjane in Kurde, zoper katere se v posameznih primerih že postavljajo domnevni osvoboditelji Sirije z vojaško podporo Turčije. Toda tako to gre. Med tem, da je treba Sirijo razglasiti za varno državo, čeprav to ni, in med tem, da se zaradi domnevne teroristične grožnje ob razpadu diktatorskega režima v Siriji domnevno poostri nadzor južne in vzhodne meje, čeprav gre zgolj za rasno profiliranje potnikov ob vstopu v Slovenijo, v vsebinskem smislu pač ni bistvene politične razlike. Tako kot leta 2012 tudi leta 2024 evropska politika, tako samooklicano levoliberalna kot v politični praksi preverjeno nacionalšovinistična, begunce iz Sirije kot predstavnike ene najbolj množičnih ranljivih skupin pred vrati Evrope ali ujetih v evropskih birokratskih postopkih podeljevanja mednarodne zaščite politizira in izkorišča za dnevne notranje politične potrebe, s čimer se tudi na primeru tako birokratskega reševanja humanitarnega begunskega vprašanja sama po sebi razgalja vsa hipokrizija evropske in s tem kakopak tudi domače, slovenske politike.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s pozivom domači politični kasti, naj preneha s politizacijo beguncev iz Sirije, v zobeh poskrbel Tomaž Z.    

Vir: Žan Mahnič