Po tem ko je že nekaj časa znano, da bo politično desna vlada v Italiji še za šest mesecev podaljšala nadzor na meji s Slovenijo, v kateri danes v spomin na 22. maj 1992, ko je še kot samostojna država postala članica Združenih narodov, obeležujemo dan diplomacije po slovensko, je to, kaj je to 32 let pozneje namesto zunanje ministrice Tanje Fajon demonstriral kar notranji minister Boštjan Poklukar in sporočil, da bo še za šest mesecev oziroma do 21. decembra nadzor na meji, toda ne z Italijo ali Avstrijo, ki ga že sami izvajata, ampak s Hrvaško in Madžarsko podaljšala tudi Slovenija, katere policija pa bo - tako je notranjima ministroma obeh držav zagotovil Poklukar - izvajala nadzor enako kot do sedaj, torej s ciljno usmerjeno mejno kontrolo, osredotočeno na preprečevanje terorizma, ekstremizma in čezmejne kriminalitete s čim manjšim negativnim učinkom za potnike, gospodarstvo in seveda okolje.

Čeprav se samo po sebi postavi vprašanje, koga in kako bodo pravzaprav na obmejnih točkah začasno suspendiranega schengenskega območja nadzirali slovenski policisti, če naj bi ta nadzor imel za svoj cilj čim manj negativnega vpliva tudi na potnike, a resnici na ljubo prav takšen, ciljno usmerjen nadzor na podlagi videza, barve kože ali eksotičnosti potnega lista oziroma državljanstva že – samo v tem mesecu dvakrat osebno preverjeno – izvajata tudi Avstrija in Nemčija. Sicer pa se bo mejnega nadzora, ki naj bi imel čim manjši vpliv na čezmejni promet in promet blaga - po besedah italijanskega notranjega ministra Mattea Piantedosija - še naprej držala tudi Italija, pa čeprav je ta začasni nadzor na meji, ki mu vsaj zaenkrat pod njeno aktualno vlado tako kot v primeru Avstrije pač še ni videti konca, 21.oktobra lani uvedla zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter še posebej nevarnosti, da bi se med migrante, ki prihajajo od tam, pomešali teroristi.

Tudi Slovenija je sicer obmejni nadzor med sočlanicama Schengenskega območja na južni in vzhodni meji uradno uvedla zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane nevarnosti terorizma. In kot je danes, na dan slovenske diplomacije, prav nič diplomatsko pojasnil notranji minister Poklukar, se tam razmere nikakor niso izboljšale oziroma se še zaostrujejo, in čeprav o odmevnih prijetjih domnevnih teroristov tako na domači južni in vzhodni kot severni in zahodni meji ne poročajo, bi naj ta rasistično profilirani nadzor nad ljudmi nebelega videza ali neevropskega porekla vsekakor bil učinkovit in uspešen, saj da je slovenska policija od oktobra lani do 12. maja letos med drugim obravnavala več kot 26.000 nedovoljenih prestopov meje in vstop v, pravzaprav pa prehod čez, Slovenijo zavrnila zgolj nekaj več kot 1500 osebam, ker niso izpolnjevale pogojev za prestop zunanje schengenske meje Hrvaške in Madžarske.

Številke, podatki policije, s katerimi je ob upravičevanju nadaljnjega obmejnega nadzora na južni in vzhodni meji države - zahodno in severno očitno pa namesto domačih domnevno varujejo avstrijski in italijanski policisti, čeprav se ti zares za odhajajoče iz obeh držav tako kot slovenski policisti pravzaprav ne zmenijo - opletal notranji minister Boštjan Poklukar, sicer sami zase potrjujejo, da gre za resno begunsko krizo, če je bilo od 26.000 oseb zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop zavrnjenih le nekaj njih več kot 1500.

Ne glede na to, da pa se bodo v kratkem, predvidoma že junija, sestali notranji ministri Italije, Hrvaške in Slovenije ter govorili o rešitvah, ki naj bi omogočile odpravo tega političnega nadzora nad vsemi, ki vsaj v vizualnem smislu glede na barvo kože odstopajo od tradicionalnih predstav, kako naj bi tu in v sosednjih državah izgledali pravi domorodci, je odprava tega nadzora kaj malo verjetna, saj gre za politično odrejeni nadzor, ki ima resnici na ljubo veliko z zaostrenimi razmerami na Bližnjem vzhodu kot posledico izraelskega genocida nad ljudstvom že tako ali tako na dva dela oziroma taborišči razdeljene in visoko ograjene Palestine. Vsaj zaenkrat pa še malo s terorizmom, saj brez podatkov o prijetih teroristih med tem ciljno usmerjenim obmejnim nadzorom, o le tem pač težko govorimo, še posebej pa, ker dosedanji napadalci niso prišli po balkanski ali kaki drugi poti, pač pa v veliki večini primerov gre za na zahodu že tako ali drugače legalno bivajoče posameznike. Toda tako to gre. Na dan slovenske diplomacije, ko kot država obeležujemo vstop med članice Združenih narodov, s podaljševanjem tega rasističnega profiliranja oseb znotraj schengenskega območja - tako kot to sicer že počneta tudi Italija in Avstrija - kot država glede na izjave notranjega ministra Boštjana Poklukarja pač dokazujemo, da smo pozabili tako to, zakaj smo vstopili v to osrednjo mednarodno organizacijo svetovnih držav, kot tudi to, katere obveznosti - kot so na primer nediskriminacija oseb glede na njihovo barvo kože, veroizpoved ali poreklo - smo se s tem vstopom kot država zavezali spoštovati.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z rasistično profilacijo oseb znotraj Schengenskega območja, ki ga po Avstriji in Italiji nadaljuje tudi Slovenija, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vira fotografij: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Border_Slovenia-Croatia_1.JPG / https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/zacasni-nadzor-na-notran…;