Medtem ko je po že tradicionalnem oznanilu sindikata Fides, da v zdravstvenih zavodih po državi te dni skladno s sklepom glavnega odbora zdravniškega sindikata potekajo zbori zdravnikov, ki da enotno vztrajajo pri zahtevi po izstopu iz enotnega plačnega sistema in ureditvi delovnih pogojev z lastno kolektivno pogodbo ter da ob tem Fides celo pozivajo k stopnjevanju sindikalnih aktivnosti, o katerih bo govora že prihodnji torek na seji glavnega odbora sindikata zdravnikov Fides v razširjeni sestavi, samo po sebi jasno, da smo nepreklicno zakoračili v predvolilno obdobje, katerega zares konec bo šele, ko bo mandat prevzela neka naslednja koalicija in vlada staro novih obrazov, se bo v vrsto za naklonjenost volivk in volivcev na naslednjih državnozborskih volitvah očitno še brez kake posebne lastne politične vsebine postavil tudi nekdanji dolgoletni direktor Gen-I, a pred tem vendarle tudi politik in celo podpredsednik na pogoriščih nekdaj mogočne Liberalne demokracije nastale Pozitivne Slovenije ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Robert Golob.

Toda za razliko od primera iz slovenske notranje politike že prebeglega Mira Cerarja ali pred tem tako kot v primeru že omenjenega Zorana Jankovića, ki svoje naklonjenosti do svoje prve izbire za predsednika vlade namesto Alenke Bratušek sploh ne skriva, Marjana Šarca, za katerega bodo svojevrstna ura resnice šele druge parlamentarne volitve aprila prihodnje leto, na katerih bo samostojno, a v predvolilni povezavi s strankami KUL koalicije nastopila Lista Marjana Šarca, ki se za razliko od stranke Mira Cerarja ali Liste Zorana Jankovića še ni uspela preimenovati, v konkretnem primeru Roberta Goloba vendarle ne gre za nek ne vem kako nov politični obraz. Bolje rečeno, Robert Golob, ki se na mesto predsednika uprave državnega energetskega podjetja, kot je tudi Gen-I, v tako strankokratsko obvladani državi, kot je Republika Slovenija, tako ali tako ne bi mogel povzpeti brez prave in zadostne politične podpore strank pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti in tam tudi ostati, ko so se pri koritih zgodile te menjave, ki se jih, pa čeprav se zna zgoditi, da bo šlo za vračanje enega in istega ter že videnega in v političnem smislu pač že nekoliko obrabljenega človeškega materiala ali potenciala, širom domovine nadejamo tudi naslednje leto aprila.

In če bi še lahko rekli, da je v prejšnjih političnih epizodah bilo vsaj kolikor tolikor jasno, kam politično in s tem vrednostno ter ideološko spada Robert Golob, ki se je očitno nadejal, da se mu z mesta predsednika uprave Gen-I še ne bo treba kar tako posloviti tudi glede na svoje lastne odlične politične povezave tako z v politični praksi in stališčih preverjeno desnico kot z vso samooklicano sredinsko-levico, ki se je na oblast povzpela posebej po prvi in drugi koaliciji ter vladi Janeza Janše in se kakopak v pomanjkanju vsebinske politične ponudbe povsem upravičeno nadeja, da se bo ponovno namestila pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, pa čeprav bi to tako kot leta 2004 ali 2008 ali 2020 pomenilo, da se za njo do oblasti ponovno prikopljeta prav Janez Janša in SDS ter njuni po vsakem mandatu priložnostni in na politično pozabo ali propad obsojeni strankarski sateliti.

Toda tako kot tudi Stranka modernega centra pod vodstvom gospodarskega ministra za leve ali desne vlade Zdravka Počivalška, ki se je v obupu pred izginotjem iz slovenskega parlamentarnega prizorišča razpustila, združila s stranko GAS in postala stranka Konkretno pozabljenih vsaj glede na aktualne javne ankete, in nenazadnje celotna Demokratična stranka upokojencev Slovenije z eksperimentom, imenovanim Aleksandra Pivec, in ponovno propadlo re-aktivacijo Karla Erjavca za predsednika stranke in celo nesojenega mandatarja, se je tudi Robert Golob uštel in v minulih dnevih in tednih preko izbranih novinarskih hiš in še bolj novinarjev pričel najavljati svoj veliki povratek oziroma comeback v slovensko notranjo politiko, v kateri je za to, da šteješ za novi obraz ne glede na svojo lastno preteklo politično udejstvovanje v različnih strankah in siceršnjo politično zgodovino očitno dovolj, da si bil parkiran za dobro desetletje in pol na sicer bolje kot funkcije izvršne ali zakonodajne oblasti v državi plačanemu položaju direktorja državnega energetskega podjetja.

Toda ker so nekatere javnomnenjske raziskave v ihti po popestritvi že res nekoliko dolgočasnega političnega boja med aktualno KUL opozicijo in tretjo koalicijo Janeza Janše ter njenimi podporniki, kot smo mu lahko bili priča med včerajšnjim obiskom in še bolj samo vsebino ter splošno kvaliteto politične razprave Janeza Janše v veliki dvorani državnega zbora, vendarle že zaznale, da bi lahko kakršna koli že to vsebinsko bo na koncu politična grupacija, ki bi imela na čelu prav Roberta Goloba, izdatno pokvarila načrte sedanjim parlamentarnim prvokategornikom in premešala politične karte za mesta okoli korit izvršne in zakonodajne oblasti v državi, nas je vendarle vse več, ki nas vseeno zanima, kakšna torej to politična grupacija bo, kam bo v ideološkem smislu spadala in kakšne vrednote bo pravzaprav zagovarjala. Kar pa ostaja neznanka tudi pred prvim političnim dejanjem Roberta Goloba 2.0 konec leta 2021, ki bo jutri v obliki javne tribune gibanja Bodi sprememba z naslovom V kakšni Sloveniji si želimo živeti, glede na posamezne medijske napovedi potekal v Kinu Šiška.

Čeprav bodo jutri kot sogovorniki Roberta Goloba na javni tribuni, o kateri še nič resnega ne najdete na internetih, nastopili tudi prof. dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Tomaž Vesel, še naprej aktualni predsednik Računskega sodišča, prof. dr. Mirta Koželj, nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki, prof. dr. Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in žvižgač Ivan Gale, predstavljen kot soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev, razpravo pa bo povezoval Primož Cirman, novinar in odgovorni urednik spletnega portala Necenzurirano.si, naj to samo po sebi glede na napovedi organizatorjev in sodelujočih posameznic in posameznikov še ne bi pomenilo, da gre že za dejanske politične soborke in soborce, ki naj bi aprila prihodnje leto poskusili oblast iz rok iztrgati Janezu Janši in SDS. Toda tako to gre. Res vsekakor je, da je čas, da se vprašamo, v kakšni državi želimo živeti, toda tudi to, kako dolgo še bo slovensko volilno telo sploh lahko prenašalo in nasedalo tej reciklaži starih za politično nove obraze.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično re-aktivacijo Roberta Goloba in somišljenikov kot reciklažo starih LDS za politično nove obraze v zobeh poskrbel Tomaž Z.