Referendumska past Aleša Primca in koalicije Za otroke gre

Koalicija Za otroke gre pod vodstvom Aleša Primca in s tihimi botri iz ozadja v obliki obstoječih strankarskih mrež obeh opozicijskih strank SDS in NSi je včeraj, natančno teden dni po nedavno sprejetih spremembah družinskega zakonika in odpravo dosedanje diskriminacije istospolno usmerjenih LGBT+ oseb pri sklepanju družinskih zvez ter posledičnih posvojitvah otrok, v Državni zbor vložila pobudo za razpis referenduma o teh spremembah družinskega zakonika. Zaenkrat še po lastnih besedah zatrjujejo, da jih pri tem namesto zadostnih več kot 2500 s podpisi podpira kar 30.600 državljank in državljanov. Politično klerikalne vrste pa je na predlog skupine državnih svetnikov in prvopodpisanega Branka Tomažiča iz interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev strnila v podobnih zadevah z agendo trenutne državnozborske opozicije že izpričana večina in Državni svet je prav tako včeraj s 17 glasovi za in 11 proti sprejel še odložilni veto na taiste spremembe družinskega zakonika. S temi pa sicer prepričljiva politična večina strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica zgolj uresničuje odločitev Ustavnega sodišča iz letošnjega julija in pravzaprav spoštuje, da je istospolnim partnerjem v domači zaenkrat pač še ustavno-pravni republiki sklenitev zakonske zveze potrebno omogočiti v enem od najkrajših možnih rokov, že v pol leta oziroma šestih mesecih.

Tako veto Državnega sveta na ukaz aktualne opozicije vedno pripravljene večine kot pobuda za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma Koalicije za otroke gre pod umnim vodstvom Aleša Primca in ta čas opozicijsko strankarskih botrov iz ozadja, ki ga namesto volivk in volivcev z Metko Zevnik in ostalo tovarišijo vsa ta leta tudi ohranjajo pri političnem življenju, pa v normalno razviti ustavno pravni republiki, kot bi le naj ponovno od volitev konec aprila in zadnje menjave pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti države bila Slovenija, za koalicijo Roberta Goloba ne bi smela biti ne vem kakšna politična težava oziroma prepreka. Za ponovno politično zaušnico opozicijski večini Državnega sveta in še en dodatek za razpravo o sami smiselnosti obstoja tako demokratično drugorazredne institucije, kot je Državni svet po domači ustavni ureditvi, ki očitno lahko vlaga veto tudi na zakonske spremembe, s katerimi se odpravlja diskriminacija in uresničuje odločitev Ustavnega sodišča, je potrebno le eno samo in v teh primerih že utečeno koalicijsko glasovanje v Državnem zboru. Tudi za take anti-klerikalne odločitve je na zadnjih državnozborskih volitvah nenazadnje ta koalicija dobila tako trden mandat in tako veliko zaupanje državljank in državljanov.

Ne glede na vik in krik, ki ga zganjajo Aleš Primc, Metka Zevnik in ostala nad demokratičnimi pridobitvami 21. stoletja, kot je tudi odprava diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti,  politično zagrenjena tovarišija, da prejšnji teden sprejete spremembe družinskega zakonika odločbe ustavnega sodišča sploh ne uresničujejo, ampak jo, kot pravi ne sam svoj politični mojster Aleš Primc presegajo, je ponovno na potezi dovolj udobna in prepričljiva poslanska večina koalicije Roberta Goloba v Državnem zboru. Če je vse prav in nobenega dvoma ni, da bi ne bilo vse prav in da na spiskih podpisov Koalicije za otroke gre ni vsaj 2500 uradno pač opravilno sposobnih volivk in volivcev, ki niso sposobni sprejemati manjšin in njihovih na podlagi Ustave republike Slovenije pač črno na belem zagotovljenih pravic, bi aktualna predsednica Urška Klakočar Zupančič tako kot v primeru referendumskega trojčka SDS ne imela druge politične, pravzaprav pa ustavno-pravne izbire, kot da rok za zbiranje potrebnih na upravni enoti overjenih 40.000 podpisov volivk in volivcev za referendum tudi dejansko razpiše. Toda kaj, ko jo - in tudi celotno koalicijo - pač omejuje preprosto dejstvo, da razpisi referendumov o človekovih pravicah ali odpravljenih diskriminacijah na podlagi odločitev Ustavnega sodišča glede na slovensko ustavno in politično-pravno prakso niso dovoljeni.

Državni zbor, pravzaprav pa koalicija poslancev strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, bo tako kot v primeru odložilnega veta večine Državnega sveta, po njenem političnem mnenju pa so spremembe, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in da so posledično istospolnim omogočene posvojitve otrok, zaobšle voljo na zadnjih parlamentarnih volitvah sicer še kako prepričljivo poraženega ljudstva, tudi pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o prejšnji teden sprejetih spremembah družinskega zakonika pač morala opraviti še eno politično razpravo in sprejeti sklep, da je referendum na ta zakon preprosto ustavno-pravno nedopusten in neveljaven. Aleš Primc pa se bo primoran s pritožbo odpraviti na to isto Ustavno sodišče, ki je nenazadnje to diskriminacijo istospolnih LGBT+ oseb v naši državi in družbi tudi dejansko zaukazalo odpraviti. Toda tako to gre. Aleš Primc in Koalicija za otroke gre sta si z zahtevo (kot posledico julijske odločitve ustavnega sodišča) za referendum na zadnje spremembe družinskega zakonika postavila svojevrstno past, skopala luknjo, v katero bosta padla skupaj s svojimi politično nazadnjaškimi idejami, saj bo z njihovo ustavno pritožbo ustavno sodišče dobilo prvovrstno priložnost, da enkrat in za vselej razsodi in določi, da so do sklepanja zakonskih zvez ter vseh pravic, ki iz teh izhajajo na slovenskem pač upravičene vse, torej tudi istospolne in LGBT+ osebe.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z referendumsko pobudo na prejšnji teden sprejete spremembe družinskega zakonika kot ustavno pravno pastjo za lastne politične ideje Aleša Primca in somišljenikov iz Koalicije za otroke gre v zobeh že nekaj tednov trajajoči referendumski cikel oddaj zaključil Tomaž Z.