Dan po stavki bolnikov oziroma prvih večjih uličnih zborovanjih pod Vlado Roberta Goloba in koalicijo strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica in tudi proti njej zaradi razmer v slovenskem vse manj javnem oziroma vsaj za vse enako nedostopnem zdravstvu do sedaj vendarle predvsem proti tretji in poslednji koaliciji ter Vladi Janeza Janše delujočega kolesarskega civilno-družbenega gibanja Glas ljudstva, za katero je celo vodja sedaj pač opozicijskih poslancev SDS Jelka Godec dokaj pravilno ugotovila - da smo v Sloveniji priča neki shizofreni situaciji, ko več ne vemo, kdo proti komu stavka - saj so za razliko od obeh opozicijskih strank SDS in Nove Slovenije, ki menita, da se s težavami v zdravstvu morajo spopasti na vladi in v državnem zboru namesto na ulici, stavko tudi s fizično udeležbo podprli tako poslanci tokrat pač prvič vladne Levice, kot tudi sam predsednik vlade in stranke Gibanja Svoboda ter njegova ministrica za javno upravo in napovedano reformo enotnega plačnega sistema javnega sektorja Sanja Ajanović Hovnik ter drugi posamezni poslanci koalicije, je pač že samo po sebi jasno, da Jaša Jenull kot prvo-govorec Glasu ljudstva včeraj na Trgu republike pač ni imel prav, ko je tudi navzočemu in enkrat za spremembo tudi poslušajočemu premierju Golobu v brk navrgel, da je prav zdravstvo tema, na kateri bo padla ali obstala njegova vlada, saj v tem trenutku in pravzaprav nikoli prej pač ne gre in tudi ni šlo zgolj za zdravstvo, ampak za obstoj kar celotnega in zaenkrat še, a vse manj enotnega plačnega sistema javnega sektorja.

Čeprav je predsednik vlade Robert Golob sicer v kratki izjavi za medije tokrat izpred državnega zbora in ne iz njega ali iz prostorov vlade dejal, da je njegova udeležba na shodu na Trgu republike eno samo sporočilo, da v njegovi vladi razumejo stiske ljudi, da so prišli poslušat vse argumente različnih perspektiv in da bodo hkrati tudi delali ter da bodo letošnje leto pa res izkoristili za delo, mu je filozof Boris Vezjak kot osrednji govorec shoda v Mariboru besedno nalil čistega vina, rekoč, da ta protest mora biti usmerjen proti vladi, saj se - za razliko od njenih članov - pač ne smemo sprenevedati, da ima v rokah škarje in platno sprejemanja nujnih političnih odločitev, da tudi v zdravstvu napake in grehe za nazaj, pa čeprav za njih še ni odgovorna, tudi dejansko popravi. Tudi Borisa Vezjaka sicer čudi, kako pristojni zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pravi, da včerajšnjega shoda bolnikov ne podpira, medtem ko ga je premier Robert Golob očitno podprl celo z lastno udeležbo, pa čeprav je ta čas sam na vrhu korit izvršne in zakonodajne oblasti, z rekordno večino izvoljene tudi za to, da bi stanje v razpadajočem javnem zdravstvu uredila.

Čeprav so bile že pred včerajšnjim shodom oziroma stavko bolnikov gibanja Glas ljudstva glavne težave sistema javnega zdravstva znane, gre pač za kronično in čez noč težko spremenljivo dejstvo, da je premalo zdravnikov in da so predvsem tako zdravniki kot tudi ostalo medicinsko osebje v javnem sektorju premalo plačani, pa je, kot kaže, Vlada sprva prisluhnila zgolj v sindikat Fides združenim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so za danes napovedano stavko preklicali zaradi včeraj uspešne mediacije z vlado oziroma ministrom za zdravje ter ministrico za javno upravo in s tem tudi za plače celotnega javnega sektorja. Čeprav konkretne podrobnosti do sprejema na Vladi še ne bodo znane, je podpredsednik Fidesa Gregor Zemljič že nakazal, da bo vlada zdravniške plače reševala v okviru posebnega stebra za zdravstvo znotraj potemtakem že nič več tako enotnega plačnega sistema javnega sektorja.

Da bo reforma ali propad enotnega plačnega sistema javnega sektorja v Sloveniji nekaj, na kar je potrebno računati že v letu 2023, pa je predsednik vlade Robert Golob kot dobri dedek Mraz napovedal tudi na občnem zboru društva sodnikov, ki so prav tako, in po besedah samega predsednika vlade celo upravičeno, nezadovoljni s trenutnimi plačami, saj so te rasle počasneje od povprečja v javnem sektorju in so sodniki že de facto prikrajšani za vsaj 20-odstotno povišanje plač, ko je zbranim sodnikom predstavil ukrep o 600 evrov bruto dodatka, ki da bo z reformo ali propadom vse manj enotnega plačnega sistema v javnem sektorju postal stalnica sodniškega plačnega stebra. Če je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan zbranim na dušo položila besede, da razume njihovo nestrpnost, saj da je razumljivo, da če nekdo čaka deset let in več na uskladitev plače, rešitve pričakuje čez noč, a da so potrebovali nekaj časa, ampak da jih zdaj v Vladi res slišijo, je tudi za sodniške plače pristojna ministrica za javno upravo napovedala bolj konkretno časovnico.

Reforma enotnega plačnega sistema v javnem sektorju - nenazadnje se je Vlada v teh prazničnih dnevih, polnih tudi političnih daril, za povečanje plač pomočnikom in pomočnicam vzgojiteljic dogovorila tudi s Sindikatom vzgoje in izobraževanja oziroma Branimirjem Štrukljem - bo po besedah ministrice Sanje Ajanović Hovnik predstavljena na koalicijskem vrhu 18. januarja, kot skrajni rok za končanje pogajanj o njej pa je napovedala 30. junij letošnjega tudi po besedah predsednika vlade pa res reformnega leta 2023. Toda tako to gre. Čeprav je slovensko zdravstvo glede na število ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, pomanjkanje zdravil v lekarnah, čakalne vrste za nujne in vse ostale specialistične preglede ter še bi lahko naštevali res pravzaprav že propadlo, saj ne more več zagotavljati oskrbe bolnikov, konkurenčnih plač in pogojev dela, kot veljajo v zasebnem sektorju, pa je potrebno ugotoviti, da je temu tako tudi na številnih v razpravi o posebnih plačnih stebrih pač zaenkrat prezrtih delih nič več tako enotnega plačnega sistema javnega sektorja, ki bo namesto javnega zdravstva tisto politično dejstvo, na katerem bo padla ali obstala vlada in koalicija Roberta Goloba.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z reformo ali propadom enotnega plačnega sistema domačega javnega sektorja pod vlado in koalicijo Roberta Goloba v baje da pa res reformnem letu 2023 v zobeh poskrbel Tomaž Z.