Aktualno politično vodstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je prepričano, da je dozorel čas za reorganizacijo in celostno prenovo organizacije, ki bo slonela na transparentnosti, odprtosti in sodelovanju vseh vpletenih. Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je s podporo poslancev iz vseh organiziranih študentskih skupin prejšnji četrtek sprejel sklep o reorganizaciji in ustanovitvi delovnega telesa, ki bo poiskalo optimalno rešitev za preoblikovanje študentskega organiziranja. Čeprav pa se že vnaprej zdi, da bo končna kompromisna rešitev težko optimalna, pa na nujnost reform študentskega organiziranja, kot ga imamo in poznamo, bolj kot sama najava reform iz glede na preostale oblike študentskega organiziranja na Slovenskem vendarle vedno nekoliko bolj avantgardne ŠOU v Ljubljani, opozarjajo predvolilni zapleti na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, kjer se bije boj za ohranitev oblasti dinastije direktorja ŠOUP Sebastjana Kokla.

Na današnji sicer predavanj prost rektorjev dan se študentje v Kopru merijo v športnih disciplinah, zvečer pa bo vse v organizaciji prav Študentske organizacije Univerze na Primorskem sledilo še brucovanje v Portorožu. Tudi politično merjenje moči za nov dvoletni mandat v zgolj dvanajstčlanskemu študentskemu zboru ŠOUP pa bi naj potekalo šele v ponedeljek, 21. oktobra, od 9.00 do 17.00 ure. Edina resna alternativa predstavnikom dinastiji Sebastjana Kokla na volitvah ŠOUP je študentska politična skupina Burja, ki za razliko od dolgoletnih študentskih vladarjev ŠOUP-a s strankarskimi izkaznicami Socialnih demokratov niti ne skriva, da jo podpirajo politične sile in Mestna občina Koper župana Borisa Popoviča.

Toda avtonomnost študentskega organiziranja, kot ga zadnja leta prakticirajo študentski politiki in funkcionarji ŠOUP-a pod okriljem direktorja ŠOUP, medijskega poslovneža in nekdanjega predsednika koprskih Socialnih demokratov Sebastjana Kokla, kateremu kriminalisti kot odgovorni osebi za zakonitost poslovanja ŠOUP očitajo kazniva dejanja ponarejanja listin, zlorabe položaja ter ponareditve in uničenja poslovnih listin, se je na delu pokazalo že na študentski volilni komisiji, ki je izločila kandidature študenstke skupine Burja in za pravilno vložene kandidature razglasilo zgolj 12 kandidatur od kakopak politično preverjenih Koklovih kandidatov. Da gre v boju za politično obvladovanje tokov študentskega denarja in poslovanja na Primorskem zares, pa je dodatno podkrepilo še s telefonsko kamero zabeleženo dejstvo fizičnega obračuna polbrata Sebastjana Kokla Davida Krpača z medijsko in politično izpostavljenim predstavnikom Burje Gregorjem Benkom, ki je zaradi napada noč preživel na opazovanju v bolnišnici.

Tako se povsem upravičeno z očitki o odtujenosti, slabem finančnem stanju in koruptivnosti ne srečuje le Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, kar je kot glavni razlog za nujnost ukrepanja in reformo izpostavil svetovalec predsedstva in koordinator delovne skupine za reorganizacijo in institucionalne spremembe ŠOU v Ljubljani Matej Kert, pač pa v samosvojem razumevanju študentske avtonomije še posebej blestita prav oligarhno vodeni Študentski organizaciji Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru. Kar je namreč na Primorskem Sebastjan Kokl, je na Štajerskem oziroma v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru direktor ŠOUM Drago Žura, ki je že poskrbel, da bo na položaju oziroma prestolu glavnega v mariborski obliki študentskega organiziranja še vsaj do leta 2014.

Dogajanje na Študentski organizacijah v Kopru in Mariboru sicer v prvi vrsti potrjuje, da so si študentsko organiziranje podredile posamezne interesne klike, ki so blizu tako samozvanim levim, kot prepričljivo desnim političnim opcijam. Za razliko od Sebastjana Kokla, ki ne glede na vse vztraja v Socialnih demokratih, se je Drago Žura politično najprej izpostavil kot funkcionar že nekoliko pozabljene Stranke mladih in po novem tudi zelenih Slovenije, nato pa je še pravočasno presedlal k Slovesnki ljudski stranki in bil del klientelističnega omrežja prejšnjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Ker je Študentski zbor ŠOU-a v Ljubljani najštevilčnejši se za posameznimi študentskimi skupinami skriva tudi največ posameznih političnih strank. Študentsko politično zapuščino LDS in ZARES je prevzela Pozitivna Slovenija. Nekaj želez v ognju ohranjajo tudi Socialni demokrati. Na študentskem političnem prizorišču ljubljanske študentske organizacije pa je preko različnih političnih skupin gotovo prisotna tudi domača strankarska desnica – SDS, SLS in Nova Slovenija.

Politična enotnost, ki so jo s sprožitvijo reformnega procesa, brez izjeme izkazale vse študentske politične skupine v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani, tako v prvi vrsti pove, da je vrag odnesel šalo in da ne gre za reformo pač pa za boj za golo preživetje študentskega organiziranja na Slovenskem. Prenova ŠOU v Ljubljani bo sicer potekala v dveh fazah. V prvi bo šlo za spremembo poslanstva in vizije ter strategije oblikovanja novega proračuna. V drugi pa za delovanje vsake pravne oblike usodnejšo prenovo statuta in ostalih podrejenih aktov. Toda tako to gre. Ali bodo reformna prizadevanja študentskih politikov na ŠOU v Ljubljani uspešna, bo pokazal čas, tekoče dogajanje pred novo demokratično farso in študentskimi volitvami na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem pa samo zase pove, da študentskega organiziranja, kot ga pri nas imamo in poznamo, sami študentje pravzaprav ne potrebujejo, saj gre zgolj za politični in kapitalski plen na Primorskem ene in na Štajerskem druge politične klike.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z napovedano reformo ŠOU v Ljubljani kot bojem za ohranitev in obstoj študentskega organiziranja v zobeh poskrbel Tomaž Z.