Samoumevna nevarnost

Samoumevna nevarnost

Mnenje, kolumna ali komentar
9. 12. 2015 - 16.00

Republika Slovenija si mir po na seji odbora Državnega zbora za zunanjo politiko izrečenih besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zagotavlja v sklopu organizacij, kot sta Evropska unija in severnoatlantski pakt NATO, a mora tudi sama prispevati svoj del odgovornosti za večjo varnost tako mednarodno kot doma. Predvsem vprašanju krepitve varnosti države so se v največji meri na že ob koncu leta jubilejnem srečanju v predsedniški palači posvetili tudi štirje predsedniki, države, vlade, državnega zbora in državnega sveta. O tem, kaj pomenijo v zadnjih mesecih spremenjene mednarodne varnostne okoliščine in kakšne ukrepe mora zato Slovenija sprejeti, pa bosta v četrtek razpravljali še koalicija in vlada, katerima je v naporih za varnostno militarizacijo in ograjevanje države s sklepom in odločbo, da sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi ni v neskladju z Ustavo, soglasno pritrdila celotna aktualna zasedba Ustavnega sodišča.

Danes objavljena in glede na pravno laičnost prvopodpisanih pobudnikov referenduma pričakovana odločba Ustavnega sodišča v postopku za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi, za katerega se je zbiranje potrebnih 40.000 podpisov začelo pod geslom Proti militarizaciji, pa je vendarle poskrbelo tudi za v tej procesni zadevi presenetljivo vsebinsko presenečenje. Ustavni sodniki in sodnice so namreč ob ugotovitvi, da sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma ni v nasprotju z Ustavo, črno na belem zapisali tudi to, da Ustavno sodišče glede na navedene okoliščine ne dvomi o razumnosti ocene Državnega zbora, po kateri se uporaba ukrepov, ki jih omogoča z ne prav natančno opredeljenimi policijskimi poooblastili za pripadnike Slovenske vojske dopolnjeni Zakon o obrambi, lahko že v kratkem izkaže za nujno za zagotovitev varnosti.

O zagotavljanju varnosti tam enkrat v nedorečeni prihodnosti je predvsem zaradi preteklosti, ko so jo v času gospodarske in finančne krize v državi najslabše odnesli ravno resorji, ki naj bi varnost zagotavljali, pred novinarji razpredal tudi zunanji minister Erjavec. Kako bi se naj sicer ta trend upadanja finančnih sredstev za varnostne sisteme, od obrambnega sistema, do policije in varnostno-obveščevalnih služb, v državi obrnil, Karel Erjavec ni povedal, saj je po njegovem to stvar odločitve vlade in očitno tudi na tem področju glavnega finančnega ministra Dušana Mramorja. Njegova odgovornost se po lastnem umevanju zadolžitev ministra za zunanje zadeve namreč začne in konča s tem, da sam Vlado in koalicijo jutri opozori na grožnjo varnostne krize v mednarodni skupnosti.

Če je sicer za upoštevati, kaj je po že jubilejnem prednovoletnem srečanju domačih štirih predsednikov povedal predsednik vlade in koalicije Miro Cerar, je jasno, da se z oceno svojega po sili koalicijske matematike in kar na lastno željo ponovno zunanjega ministra Karla Erjavca, ne strinja. Cerarjevo mnenje namreč je, da se Slovenija z izzivi glede begunske krize in brutalnih oblik na Slovenskem še pač nezabeleženega terorizma soočča zelo uspešno, predvsem po zaslugi vseh podsistemov, prizadevnih policistov, vojakov tudi brez policijskih civilno-represivnih pooblastil, pripadnikov civilne zaščite, zdravstvenih delavcev in prostovoljcev. Prizna pa, da je na te izzive nujno ptrebno odgovoriti z novimi, a zaenkrat še pač neobstoječimi strategijami.

Ne glede na to, da bosta Vlada in koalicija šele jutri kako rekla tudi o novih strategijah zagotavljanja ustreznega nivoja varnosti, pa je v tem trenutku samo po sebi jasno, da je predvsem po zaslugi političnih odločevalcev in razdeljevalcev državnega proračuna v zadnjih letih, domači varnostno-obrambni sistem v razsulu. Policijska sindikata s stavko, v okviru katere po vsej državi poteka izločanje dotrajane in neustrezne policijske opreme, že od 18. novembra zahtevata uresničitev zavez, ki so jim jih dale že prejšnje vlade v različnih dogovorih in stavkovnih sporazumih minulih let. Z izvajanjem sindikalnih pritiskov na Vlado kot tudi nihovega delodajalca pa kljub zakonski prepovedi stavke nadaljujejo tudi sindikati s področja obrambe.

Ne glede na to kaj, če kaj, se bosta jutri o izboljšanju varnostnega položaja domače Republike dogovorila koalicija in Vlada Mira Cerarja, je tukaj in zdaj kljub odločbi Ustavnega sodišča, da je Zakon o dopolnitvi zakona o obrambi nujen zakonski ukrep za zagotovitev varnosti, samo po sebi jasno, da varnost v Sloveniji zagotavljata s svojim materialnim položajem v družbi nezadovoljna policijski in vojaški represivni aparat. Toda tako to gre. Časi, ko je bila samoumevna varnost, so nepreklicno mimo. Tukaj, danes in zdaj je tudi po zaslugi pričujoče militarizacije domače države in družbe samoumevna le še nevarnost.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z samoumevno varnostno ogroženo domačo državo v zobeh poskrbel Tomaž Z.                    

    

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

v sloveniji je že preklemansko nevarno. policija (kmalu pa verjetno tudi vojska) pričenjata z rušenjem institucij tistega kar je preostalo po uničenju (same možnosti) države. povsem vseeno je, ali to simbolno mesto zaseda janez, micka ali miro. Obenem obe (oboroženi) organizaciji voljno sodelujeta pri uspešnem sesuvanju ustave, tudi s pomočjo ustavnega sodišča. Obe voljno sodelujeta pri nekakšni post-fašizaciji slovenije, ki se zelo hitro spreminja v velik konclogor.Vsak meter novih rezil je nov meter taborišče. Sedaj si lahko želite le še kakega "terorizma" v kaki ljubljani in..uganili ste.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness