Dopoldanski klavrn propad svežnja zakonov, s katerim bi v Državnem zboru lahko zaostrili pogoje za opravljanje poklicnega dela na javni funkciji. Med prvaki koalicijskih strank sicer že usklajen predlog sprememb proračuna za leto 2014, ki ga bo predsednica vlade Alenka Bratušek danes predstavila še poslancem koalicije. Napoved, da bo na ta dokument vezana tudi zaupnica aktualni vladi, včeraj s poslansko večino potrjeno dejstvo, da je predlog zakona o sramotno nizkih odškodninah za izbrisane primeren za nadaljnjo obravnavo in da ga notranji minister Gregor Virant danes lahko predstavi odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu in nenazadnje, da sta med evidentiranimi kandidati za predsednika Pozitivne Slovenije tako Alenka Bratušek kot Zoran Janković imajo nekaj povsem očitno skupnega. Dokazujejo, da je slovensko poštenost, kot temeljno značilnost slovenskega naroda, o kateri je v svoji enako naslovljeni poslednji knjigi analitično razpredal akademik doktor Anton Trstenjak, izpodrinila preračunljivost.

Zakonodajni postopek sprejemanja ne prav domišljenega in premišljenega svežnja zakonov o zaostritvi meril za opravljanje poklicnih javnih funkcij, ki so ga predvsem za očitno neuspešno nabiranje lastnih političnih točk predlagali iz Državljanske liste Gregorja Viranta, se je sicer zaustavil že v začetku septembra, ko členov predloga novele zakona o poslancih ni potrdila poslanska večina na mandatno-volilni komisiji Državnega zbora. Zato je odbor za notranje zadeve določil, da se postopek konča tudi za predlagane novele zakona o volitvah v Državni zbor, zakona o volitvah predsednika republike, zakona o vladi, zakona o lokalnih volitvah in zakona o lokalni samoupravi.

Kljub temu, da pa Državni zbor danes in nikoli več o teh konkretnih predlogih sprememb zakonodaje za zaostritev pogojev za opravljanje funkcionarskega dela ne bo glasoval, pa so svoja stališča kljub temu podali predstavniki posameznih poslanskih skupin. Ker je Bog naprej sam sebi brado ustvaril, so zavrnitev preračunljivo obžalovali zgolj v poslanski skupini predlagateljev. Blestel je še sicer predvsem poslanec Pozitivne Slovenije Matjaž Zanoškar, ki je pribil, da je bil namen predlaganih sprememb dober in pošten, vendar pa se je izkazalo, da zgolj dober namen včasih ni dovolj. Glede na aktualne politične zaplete s samo-zamrznjenim predsednikom Pozitivne Slovenije in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem ter v opozicijski senci skritim Janezom Janšo kar nekoliko cinična Majda Potrata iz Socialnih demokratov pa je za dramatični vrh so-koalicijskim predlagateljem vrgla pod nos, da so okvirji za zgledno ravnanje funkcionarjev v Sloveniji že postavljeni v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Težave z integriteto in korupcijskimi tveganji pa nimata le Janša in Janković. Kot jabolko, ki ne pade daleč od drevesa, jih ima tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, za katero očitno stoji . koalicijska večina, ki je poenotena, da bo pri koritih zakonodajne in izvršne oblasti v državi vztrajala čim dlje, če pa bo šlo pa tudi do konca tega državnozborskega mandata. Lady Bratušek bo sicer danes poslancem koalicije predstavila s prvaki strank koalicije sicer že usklajen predlog sprememb proračuna za leto 2014, na katerega namerava v Državnem zboru vezati tudi zaupnico lastni vladi. Ne glede na vnaprej znano dobro milijardo evrov primanjkljaja, zaradi katerega bo državo potrebno še dodatno zadolžiti, ima Alenka Bratušek in z njo njena vlada ter koalicija težave z osnovno integriteto, da o poštenosti ne izgubljamo več besed, predvsem zato ker načeloma koalicijsko usklajeni dokument sprememb proračuna za 2014 vsebuje tudi nekatere še nedorečene postavke in prihodke, kot je na primer nov davek na nepremičnine.

Ministrstvo za finance vlade Alenke Bratušek je tako v predlog sprememb proračuna za leto 2014 vključilo tudi 216 milijonov evrov priliva na račun novega davka na nepremičnine, kateremu pa ob običajnih in z lastništvom obremenjenih državljanih nasprotujejo predvsem kmeti in občine oziroma lokalne skupnosti. Zakon o davku na nepremičnine naj bi sicer bil še v fazi usklajevanja s posameznimi interesnimi združenji, ki mu najbolj goreče nasprotujejo, kar potrjuje tudi današnji sestanek Sindikata kmetov in še potekajoča pogajanja o obdavčitvi kmetijskih stavb in površin na ministrstvu za finance. Da je manevrski prostor za pogajanja majhen, saj je končni davčni izplen že vnaprej določen, pa so že potrdili predstavniki Skupnosti občin Slovenije, ki so na ministrstvu za finance neuspešno sestankovali včeraj.

Politično preračunljiva koalicija na oblasti je sicer strnila vrste in za primernega za nadaljnjo obravnavo razglasila predlog zakona o povračilu škode izbrisanim, ki ga od Republike Slovenije terjata Svet Evrope in Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Za zakon in sramotno nizke odškodnine po 40,00 evrov za mesec nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev je kot ta čas najbolj preračunljivi del parlamentarne opozicije, glasovala še stranka SLS. Če se posamezen izbrisani stalni prebivalec ali prebivalka z administrativno pripisanim zneskom odškodnine ne bi strinjala, zakon o odškodninah za izbrisane sicer predvideva, da se lahko oškodovanec odpravi tudi na sodišče, a hkrati zahteva, da na sodišču določena odškodnina ne bo smela preseči 2,5-kratnega določenega zneska, torej še naprej pičlih 100,00 evrov za vsak mesec izbrisa.

Da je mojster politične preračunljivosti in sprenevedanja je sicer še pred današnjim odhodom v Strasbourg na Svet Evrope potrdil tudi notranji minister Gregor Virant, ki je, čeprav je predlog pripravilo njegovo ministrstvo, poslancem v Državnem zboru priznal, da bo o višinah odškodnin najverjetneje potrebno še nekoliko razmisliti, ker bo zadnjo besedo o primernosti odškodnin in zakona le imelo Evropsko sodišče za človekove pravice. Tako kot država Slovenija pa si čas za politični come back preračunljivo kupuje tudi ljubljanski župan in samo-zamrznjeni predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. Glede na to, da ga je kot kandidata za predsednika Pozitivne Slovenije še pravočasno evidentirala skupina strankarskih podpornikov, ima časa za oddajo soglasja h kandidaturi proti predsednici vlade in vodji stranke s polnimi pooblastili Alenki Bratušek še do 2. oktobra.

Toda tako to gre. O poštenosti, kot temeljni značilnosti slovenskega naroda, lahko beremo le še v poslednjem delu akademika doktorja Antona Trstenjaka. Slovenske preračunljivosti in političnega sprenevedanja pa so ob proračunskih in zakonodajnih dokumentih vsak dan polna tudi vsa domača medijska trobila.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s slovensko preračunljivostjo in aktualnim političnim sprenevedanjem v zobeh poskrbel Tomaž Z.