Po tem, ko smo se nekako že navadili, da imamo na obeh spektrih političnega prostora, torej desnici in levici, stranki, ki se imenujeta z enakim samostalnikom demokrati in se razlikujeta zgolj v opisnem pridevniku kot slovenski in socialni, saj so se včasih pod predsednikom Jožetom Pučnikom in tudi še Janezom Janšo kot njegovemu dolgovečnemu in zaenkrat še naprej nezamenljivemu nasledniku današnji slovenski demokrati imenovali socialni, je za nekoliko dodatne zmede prav na tem demokratskem in niti ne nujno tudi toliko demokratičnem področju poskrbel še na zadnjih volitvah sicer samostojni predsedniški kandidat s podporo SDS in tudi v tem mandatu do izstopa poslanec SDS Anže Logar ter somišljeniki, v veliki večini ravno tako že nekdanji člani največje opozicijske stranke, ki je svoj minulo soboto 16. novembra v Mariboru tudi uradno ustanovljeni osebno politični projekt prav tako poimenoval zgolj in samo Demokrati brez vsakega dodatnega bolj nadrobno te nove politične sile označujočega pridevnika. 

Glede na v ta namen prav tako sveže odprto stran Wikipedije so sicer Demokrati, tako kot slovenski ali Socialni demokrati, slovenska politična stranka, kot je že 24. oktobra razkril njen pobudnik in prvi predsednik Anže Logar, pa z izbiro imena poudarjajo politično širino, za katero se domnevno zavzemajo. Čeprav te politične širine iz samih imen navzočih na kongresu in prvih do sedaj znanih funkcionarjev stranke še ni nikjer za razbrati, saj mu iz društva Platforma sodelovanja v novo stranko vsaj zaenkrat še niso sledili tudi tisti ključni posamezniki, za katere se je vsaj zdelo, da to širino v krogu Logarjevih demokratov zastopajo. Tako za razliko od drugih odpadnikov iz Janševe SDS in nekdanjega ministra iz kvote Nove Slovenije Marka Borisa Andrijaniča v novi politični stranki ni nekdanjega ministra za šolstvo ter celo podpredsednika Socialnih demokratov Jerneja Pikala, prav tako se za tak politični odziv ni odločil direktor založbe Beletrina, ki ji je doslej redno dobro šlo tako pod desnimi Janševimi kot samooklicano levosredinskimi koalicijami in vladami, Mitja Čander. 

Da sicer tudi odpadniki iz oziroma od nekoč socialno demokratske in danes zgolj še slovenske demokratske stranke nikakor niso že vnaprej tudi politično homogena skupina ter da so se iz stranke in od Janeza Janše oddaljili iz različnih osebnostnih vzgibov, je sicer potrdil spor med nekdanjima poslancema SDS Anžetom Logarjem in Dejanom Kalohom, v katerem je slednji kot izkušeni operativec SDS-ovega medijskega omrežja, posebej pa portala Politikis.si,  pravzaprav odigral vlogo dvojnega političnega agenta, ki sicer tako kot vsi drugi dvojni agenti oziroma vohuni zasleduje predvsem lastne politične ambicije in interese, ter z vsem medijskim pompom in podprtim odprtim pismom poskrbel za to, da bodo Demokrati ostali brez nove lastne poslanske skupine, za katero so le potrebni minimalno trije poslanski podpisi. 

Nekdanji oprodi Janeza Janše, ki sta pravzaprav dolga leta in vsaj zadnji desetletji tekmovala za naklonjenost velikega vodje slovenskih demokratov, sicer drug za drugega nista štedila z hudimi besedami, kljub temu pa je zaenkrat v tem dvoboju Logarja in Kaloha brez vsakega dvoma zmagal slednji, saj mu je uspelo minirati ne le zgolj z lastno poslansko skupino zagotovljena proračunska sredstva pač pa tudi vso z njo povezano medijsko pozornost za te nove in navadne, pravzaprav pa zgolj Logarjeve Demokrate, katerim ob nastanku za razliko od socialnih demokratov Matjaža Hana, ki to svojo socialnost pod pokroviteljstvom nekdanjega predsednika ŠOU v Ljubljani Jerneja Štromajerja še naprej iščejo na programskih konferencah, iz nekdanje in do te jeseni matične stranke niso čestitali, čeprav se upravičeno zdi, da so vsaj slovenski in navadni oziroma Logarjevi Demokrati drugi drugim v morebitnem vladnem ali koalicijskem smislu pravzaprav usojeni. 

Tako je kot posledica tega spora, v katerem sta oba protagonista, ki sta se politične obrti naučila od Janeza Janše in političnih kolegov ter sopotnikov iz SDS, po lastnih besedah častna in dostojanstvena, nasprotnik pa leporečnik in bolan od želje po oblasti, nekako še najbolj nastradala že od izključitve iz Gibanja Svoboda naprej nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki sicer Logarjevega osebno-političnega projekta z morebitnim vstopom v njegovo poslansko skupino niti slučajno ne bo podprla in ostaja nepovezana poslanka, se je pa k njej kot posledica razkola z Anžetom Logarjem in Evo Irgl iz zadnje oslovske klopi nekdanjih poslancev SDS na drugo, levo stran državnega zbora presedel tako kot iz SDS tudi iz Demokratov politično samoizključeni Dejan Kaloh. 

Glede na spletno mesto Wikipedija bodo navadni Demokrati Anžeta Logarja politično zagovarjali centrizem, a se kljub temu umeščali v bolj desno sredino oziroma volilno bazo slovenskih demokratov, čeprav bodo ob liberalizmu in regionalizmu zagovarjali tudi tretjo pot, ki je nekoč že poskrbela za skorajda popoln ideološki potop domačih Socialnih demokratov, in bodo, kot je nekoliko pa le domačijsko populistično napovedal njihov prvi predsednik, sodelovali z vsemi, ki v srcu dobro mislijo in ki želijo Slovenijo potegniti naprej z veliko programsko koalicijo, v kateri bi morala, če bo v njej glavna Slovenska demokratska stranka, ob navadni demokratski stranki biti še ena levosredinska in zakaj pa ne tudi Socialno demokratska stranka. Toda tako to gre. Tudi samo navadne Demokrate smo v Sloveniji tik po osamosvojitvi že imeli, iz politične scene jih je odnesel prestop najbolj izpostavljenih članov, denimo Igorja Bavčarja in Dimitrija Rupla, med liberalne demokrate. Dejstvo, da smo po socialnih in slovenskih, ki so bili sicer včasih socialni, iz njihovih odpadnikov dobili še navadne oziroma kar Logarjeve demokrate, pa samo po sebi pomeni, da nas nekoliko vendarle mora skrbeti, ali je v prihodnje kdaj res mogoča ta velika demokratska in ne tudi nujno demokratična vlada ter koalicija slovenskih, socialnih in navadnih demokratov Slovenije.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z možnostjo velike demokratske koalicije slovenskih, socialnih in navadnih Logarjevih demokratov v zobeh poskrbel Tomaž Z.  

Vir: X & Anže Logar