Vodja poslanske skupine in do sedaj trikrat izvoljeni poslanec Levice Matej Tašner Vatovec ter njegova enako ambiciozna, a v političnem smislu pač manj uspešna soproga Maja Tašner Vatovec, ki je po partijski liniji prišla do stalne službe na ministrstvu za digitalno prihodnost Simona Maljevca, sta od včeraj dopoldne, ko so za to izvedeli tudi sokordinatorica Levice Asta Vrečko in obe poslanski skupini, člana Socialnih demokratov, ki bodo s tem zadnjim poslanskim prestopom par mesecev pred zaključkom aktualnega mandata in naslednjimi rednimi državnozborskimi volitvami 22. marca, postali tretja najmočnejša, pravzaprav pa zgolj tretja najštevilčnejša poslanska skupina, kar je očitna politična kupčija, za katero naj bi si v prizadevanjih za izboljšanje socialdemokratskega imidža v popolni tajnosti dalj časa prizadeval predsednik SD in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. 

To programsko in predvsem politično osebno izdajo Levice ter njenega aktualnega dvoglavega vodstva ter Tašnerju Vatovcu sicer naklonjenih članov poslanske skupine sta sicer tako ta zadnji politično-poslanski konvertit, ki se je zaradi boljše izvoljivosti ali pač zaradi nestrinjanja z vodstvenimi prijemi v dosedanji stranki, ki jo je sicer pomagal soustanavljati in vzpostavljati, kot kšeftarsko pač nadarjeni socialdemokrat Matjaž Han hitela opravičevati s prizadevanji za krepitev socialdemokratske ideje in vrednot, kot so mir, razvoj in blaginja tako v Sloveniji kot v Evropi, za katere pa se sicer vsaj v Socialnih demokratih v aktualnem mandatu niti niso ne vem kako konkretno zavzemali, in s strašenjem pred vzponom desnice, ki da nas kakopak v podobi Janeza Janše, stranke SDS in njenih še vse neodkritih političnih satelitov ponovno ogroža tudi pred naslednjimi volitvami v Sloveniji, k čemur pa so tako kot v Evropi vse bolj nepomembna socialdemokracija z lastno vsebinsko praznostjo v veliki meri prispevali tudi v stranki Socialni demokrati. 

In čeprav se politični premiki oziroma prestopi posameznih poslancev v tem času v prvi vrsti dogajajo, ker se politične stranke na naslednje parlamentarne volitve šele pripravljajo in ker šele identificirajo najbolj izvoljive kandidate za posamezne volilne enote, je po besedah poslanskega prestopnika in političnega konvertita na levo socialdemokratsko sredino – karkoli že naj bi to v političnem smislu strankarskih vrednot sploh pomenilo – Mateja Tašnerja Vatovca njegov prestop posledica dolgega in temeljitega premisleka, da je vprašanje trenutka, v katerem živimo pred naslednjimi volitvami, vprašanje, kaj lahko vsak posameznik naredi za to, da se zaščitimo pred tem, da tudi v Sloveniji tako kot v Evropi vpliva namesto prevlade klasično konservativne desnice ne dobi okrepljena skrajna desnica, čeprav je glede na že vnaprej znane politične računice domačega volilnega sistema pač samo po sebi jasno, da bo do prevlade desnice na naslednjih volitvah pač lažje prišlo, če v naslednjem mandatu v državnem zboru pač ne bo Levice. 

Kljub temu sta sicer tako Matej Tašner Vatovec, ki je s svojim predčasnim prestopom vendarle poslal sporočilo, da se politična ladja Levice ne glede na navezavo na zunajparlamentarno stranko Vesna potaplja, kot Matjaž Han, ki še naprej ne razume, da so prav takšne politične kupčije socialdemokracijo pri nas in v Evropi pripeljale do klavrnega položaja, v katerem je, prepričana, da bo ta glede na politično perspektivo prestop ali izdaja okrepil celotno levico v Sloveniji in da se zaradi tega odnosi v koaliciji, ki bo ohranila enako število poslanskih glasov, ne bodo bistveno skrhali. S čimer pa se kakopak ne strinjajo v po novem eni od dveh najmanjših in z zgolj minimalno potrebnimi tremi člani veliki poslanski skupini stranke Levica, v kateri pa tega – kot je le dala vedeti ministrica za kulturo Asta Vrečko – da so za politično košarico vodje lastne poslanske skupine ne glede na njegovo zatrjevanje, da se bo tudi brez njega Levica v parlament zaradi domnevno stabilne podpore med volivci gotovo uvrstila, izvedeli najprej iz medijev, prvi so o tem poročali na N1, in šele par ur pred tiskovno konferenco tudi od samega Tašnerja Vatovca, ne bodo kar tako pogoltnili in pozabili.

Čeprav naj bi stranko sovodila sokordinatorja, z zadnjo spremembo statuta se je na čelo stranke Levice kot sokordinator vrnil prvi koordinator in minister za delo, socialne zadeve, družino in enake možnosti Luka Mesec, se je pred medijske kamere postavila sokordinatorica, katero je nenazadnje Matej Tašner Vatovec dobri dve uri pred tiskovno konferenco o svojem političnem prestopu med Socialne demokrate tudi dejansko edino poklical, Asta Vrečko, ki lastnega in strankinega razočaranja zaradi politične izdaje v imenu osebnih in političnih interesov dosedanjega vodje poslanske skupine pravzaprav niti ni skrivala, je pa že povsem v predvolilni maniri navrgla, da gre stranka, ki je torej v tem mandatu ostala brez dveh javno in medijsko prepoznanih poslancev, čeprav so Miha Kordiša tudi s podporo Mateja Tašnerja Vatovca in preostalega poslanskega kolega ter obeh kolegic iz stranke pravzaprav izključili, na naslednje volitve z največjim političnim kapitalom, ki ga je imela katerakoli stranka v zadnji 15 letih, saj da so v vladi pokazali, da znajo in da zmorejo udejaniti to, kar zagovarjajo. Toda tako to gre. Že pred Levico so obstajale stranke, ki so bile prvič v vladi in ki se v naslednjem mandatu ne v koalicijo in ne v sam državni zbor sploh niso uvrstile. V to, da res znajo in zmorejo, pa očitno niso prepričali niti lastnega trikrat izvoljenega poslanca in vodjo poslanske skupine, ki se je včeraj kot kandidat za naslednje parlamentarne volitve brez trdnega zagotovila, da ne bo ostal brez naslednjega poslanskega mandata, identificiral, pravzaprav pa politično prekvalificiral, za socialdemokrata.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično prekvalifikacijo za socialdemokrata nekdanjega vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: Socialni demokrati / Facebook