Kot za državno tiskovno agencijo malodane brez izjeme povzemajo medijska trobila domnevno državotvornega diskurza, sta danes v pravnem redu domače republike začela veljati zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novela stanovanjskega zakona, za katera je v tem iztekajočem se mandatu vlade in koalicije Roberta Goloba zadolženo novo ustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga je kljub sprva drugačnim napovedim namesto takrat še koordinatorja Levice Luke Meseca prevzel sprva za ministra za delo, socialne zadeve, družino in enake možnosti predvideni Simon Maljevac. Ne glede na to, da se bo stanovanjska novela začela uporabljati šele 1. decembra, ko naj bi bila predvidoma sprejeta tudi dva potrebna podzakonska predpisa, pravilnika o urejanju postopkov oddaje javnih najemnih stanovanj in izračunu višje, a glede na razmere na najemniško stanovanjskem trgu še vedno neprofitne najemnine, gre brez vsakega dvoma za enega od paradnih političnih projektov celotne koalicije in vlade ter še posebej najmanjše koalicijske partnerice Levice, od katerega in od njegove praktične implementacije bo vsekakor odvisno, kako bodo na prihodnjih parlamentarnih volitvah najpozneje aprila prihodnje leto volivke in volivci ponovno ovrednotili politične stranke trenutno pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti. 

Da bi trenutne in zgolj samooklicano levosredinske odločevalce sploh lahko jemali resno glede nameravanih učinkov in napovedane večje dostopnosti javnih najemniških stanovanj v Republiki Sloveniji še v tem mandatu, so, čeprav naj bi nova shema financiranja in spodbujanja gradnje javnih najemniških stanovanj zaživela šele v letu 2026, že letos zagotovili dodatnih 100 milijonov za gradnjo. Od danes veljavni zakon pa sicer določa, da se za gradnjo ali obnovo javnih najemnih stanovanj v državnem proračunu zagotovi skupno do ena milijarda evrov, in sicer v letih od 2025 do vključno 2034 v višini 100 milijonov evrov letno na posebnih proračunskih postavkah pri ministrstvu, pristojnem za stanovanjsko politiko. Ta sredstva pa se lahko porabijo izključno za vplačilo dodatnega namenskega premoženja v kapital stanovanjskega sklada RS v višini vsaj 75 milijonov evrov in za subvencijo obrestne mere za posojila SID banke v višini do 25 milijonov evrov. Kar pa bo – kot že rečeno –  v veljavi predvidoma od leta 2026 naprej, saj je v letu 2025 država, pravzaprav pa vlada Roberta Goloba in strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, že dokapitalizirala stanovanjski sklad za 100 milijonov evrov, ki jih bo ta namenil za sedem projektov oziroma sosesk javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj s skupno nekaj manj kot 700 stanovanji, kar je čez palec slabih 143 tisoč evrov po stanovanju zaenkrat sicer še neznane kakovosti ali kvadrature. 

Da je sicer državna SID banka za letos ostala brez 25 milijonov evrov za subvencioniranje ugodnih posojil za lastne projekte gradnje stanovanj in za programe sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij, je sicer še najbolj zaslužno dejstvo, da – kot so za STA povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost – pri SID banki že, pravzaprav pa še, poteka postopek za vzpostavitev finančnega instrumenta za subvencioniranje obrestne mere, ki bo morala biti fiksna in znašati en odstotek letno, sama ročnost kredita pa razen na izrecno zahtevo končnega upravičenca do sredstev ne bo smela biti krajša od 30 let. Toda že z letom 2026, sredi katerega bomo predvidoma dobili novo koalicijo in vlado, pa bo stanovanjski sklad RS prejel vsaj 75 milijonov evrov letno za lastne projekte gradnje stanovanj in za programe sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij, SID banka pa bo do 25 milijonov evrov dobila za subvencioniranje ugodnih posojil tem subjektom za gradnjo stanovanj. Porabo sredstev bo glede na določilo zakona določal načrt, ki ga bo morala na predlog ministrstva sprejeti vsakokratna vlada, in sicer do 30. junija tekočega leta. Načrt pa bo opredelil porabo za prihodnji dve leti, kar bo morda pod streho uspelo spraviti še aktualni vladi in koaliciji, toda tudi v primeru, da načrt porabe sredstev za leto 2026 ne bo sprejet pravočasno, zakon varovalno določa, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost do 25 milijonov evrov SID banki in preostanek do 100 milijonov evrov stanovanjskemu skladu zagotovilo iz svojih sredstev v državnem proračunu vsaj še za leto 2026.

Iz ministrstva za solidarno prihodnost in celotne vlade ter koalicije sicer slavnostno sporočajo, da se bodo z novelo stanovanjskega zakona – ki se bo začela uporabljati 1. decembra – med drugim prilagodili in poenostavili postopki oddaje javnih najemnih stanovanj, povečala pa da naj bi se dostopnost javnih najemnih stanovanj tudi za srednji razred, za mlade in mlade družine ter zaposlene v poklicih, ki so pomembni za lokalno okolje, a na način, da se bodo najemnine v javnih najemnih stanovanjih v prihodnjih petih letih postopoma zvišale preko od starosti stanovanja odvisnega dodatka za vzdrževanje, s čimer bodo imeli stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije in občine na voljo še več sredstev za prenovo in vzdrževanje stanovanjskega fonda, a da bodo tudi po zvišanju najemnin te še vedno – kakor za koga – dostopne v primerjavi s prenapihnjenimi najemninami na zasebnem trgu. Toda tako to gre. Ker je subvencioniranje neprofitnih najemnin od občin prevzela država, subvencioniranje tržnega najema pa je z države prešlo na občine, najranljivejšim skupinam prebivalcem na Slovenskem ostaja na voljo sistem subvencij oziroma socialne pomoči, vsem nekdanjim volivcem Levice in drugih strank aktualne vlade ter koalicije pa ostane zgolj še nekaj več kot pol leta za premislek, ali je ta solidarna prihodnost višjih javnih najemnin res tisto, za kar so nazadnje glasovali. 

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s financiranjem ter spodbujanjem gradnje javnih najemnih stanovanj za od obstoječih še višje najemnine kot povsem neoliberalnim ukrepom aktualne koalicije in Vlade ter še posebej stranke Levica v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: Power Thesaurus