Komisija za preprečevanje korupcije je z razkritjem zaključnega poročila nadzora premoženja predsednikov parlamentarnih strank sedanjega mandata Državnega zbora, iz katerega črno na belem izhaja, da sta predsednika dveh največjih parlamentarnih strank na Slovenskem, predsednik SDS in premier Janez Janša ter predsednik Pozitivne Slovenije in ljubljanski župan Zoran Jankovič, večkrat in sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo, zabila poslednji žebelj v krsto obstoječe strankokracije na Slovenskem. Gre le za trenutno ključni motivacijski figuri tako desnega kot levega pola politično opredeljenega volilnega telesa na Slovenskem na eni strani in soglasno sprejete ugotovitve najvišjega protikorupcijskega organa v državi na drugi. Tako Janez Janša kot Zoran Jankovič sicer neprepričljivo ostajata prepričana v lastno nedolžnost, toda tako eden kot drug v isti sapi priznavata, da se človeku zgodi, da kdaj kaj tudi pozabi prijaviti, pa čeprav to od vseh nosilcev javnih pooblastil terja protikorupcijska zakonodaja.

Ker komisija za preprečevanje korupcije pri nadzoru premoženja preostalih predsednikov parlamentarnih strank od leta 2004 do danes ni ugotovila kršitev obveznega poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji, lastništvu zemljišč in nepremičnin ter o spremembah oziroma povečanju finančnih sredstev, je to, da določila protikorupcijske zakonodaje izigravata prav predsednika dveh največjih političnih strank po lanskih parlamentarnih volitvah, še nekoliko bolj zgovorno. Tudi če se bo v nadaljnjih postopkih organov pregona ugotovilo, da Janša in Jankovič nemara lahko pojasnita izvor in upravičenost posameznih gotovinskih nakazil na osebna tekoča računa, pa s strani obeh priznano dejstvo ostaja, da sta bila pri prijavljanju in poročanju premoženjskih zadev vsaj površna in pozabljiva.

Tako Janez Janša kot s strani Komisije za preprečevanje korupcije so-obsojeni Zoran Jankovič bosta podporo in zaupanje že to popoldne preverila na svetih strank, ki jima načelujeta. Janez Janša bo svetu SDS ponudil odstop iz mesta predsednika stranke, morebitna nezaupnica pa bi zanj pomenila tudi odstop z mesta predsednika vlade. Kljub temu da bančni podatki, ki jih je zbrala komisija, kažejo, da je Zoran Jankovič od nastopa županske funkcije leta 2006 dalje na svoje bančne račune v Sloveniji prejel približno za 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z njegovim rednim osebnim dohodkom, odstopa zaenkrat ljubljanski župan še ne ponuja. Razpravi o tej usodni politični krizi za nadaljnji obstoj domače strankokracije pa se ne bodo mogli izogniti niti na prav tako popoldanskem svetu Pozitivne Slovenije, na katerem bi naj sicer razpravljali predvsem o Temeljni listini Slovenija 2020, programskem dokumentu, ki zajema vrednote stranke, med temi solidarnost in pravičnost, ter vizijo razvoja slovenske družbe.

Toda ker gre za v tem trenutku pač nenadomestljivi figuri tako politične desnice kot levice v slovenskem strankarskem prostoru, ne gre dvomiti, da bodo solidarno v bran obema avtokratskima predsednikoma stopili strankarski vojščaki tako Slovenske demokratske stranke kot Pozitivne Slovenije, v kateri se kljub vsem premoženju predsednika in nosilca liste Zorana Jankoviča imajo kar za evropske socialiste. Nenazadnje sta tako Pozitivna Slovenija kot SDS preprosto brez ustrezne oziroma vsaj približno enakovredne alternative za mesto predsednika stranke, za kar sicer sta s svojim avtokratskim slogom vodenja in eliminacijo svojeglavo mislečih sodelavcev v organih strank, ki jih poosebljata in jim predsedujeta, zaslužna prav Janez Janša in Zoran Jankovič.      

Komisija za preprečevanje korupcije sicer nima zakonskih pooblastil zahtevati odgovornosti oziroma ukrepov zoper enega ali drugega, toda po službeni dolžnosti bodo morali na podlagi njenih ugotovitev ukrepati drugi pristojni organi. Z objavo poročila se je delo komisije zaključilo. Prav na zadevi kršenja določil protikorupcijske zakonodaje osrednjih figur celotnega aktualnega strankarskega establishmenta na Slovenskem, Janeza Janše in Zorana Jankoviča, pa bo lahko ponovno vstala ali padla domača pravna država. Tudi če zgolj nekaj več sto tisoč evrov vrednega premoženja ali nepojasnjenega finančnega priliva kot s skušnjavo koruptivnega delovanja obremenjeni javni funkcionar zgolj pozabiš prijaviti, je to po vseh drugih parlamentarnih demokracijah razen nemara v Republiki Sloveniji eklatantno kršenje zakonodaje in zloraba javnih pooblastil.

Toda odstranitev tako Janeza Janše kot Zorana Jankoviča iz politične elite je pravzaprav malo verjetna. Da se bo komisiji za preprečevanje korupcije postavil po robu, je že s sinočnjim izstopom v Odmevih in besedičenjem, da mlajši predsednik komisije za preprečevanje korupcije vozi boljši in dražji avto od njegovega, ki je sicer vreden vsaj 30 000 evrov več, kot je prikazal v poročilu komisiji, nakazal predsednik vlade Janez Janša. Kljub temu da je komentiranje tovrstnih notranjih slovenskih zadev iz njegovega položaja vsaj neprimerno, je strankarska prvaka z besedami, da gre morda zgolj za administrativno napako. kot eden redkih že javno podprl tudi ameriški veleposlanik Joseph Mussomelli, za kar mu bosta tako eden kot drugi gotovo še kdaj hvaležna, pa čeprav zaenkrat ni moč trditi, ali jima bo tudi dejansko uspelo politično preživeti tudi ugotovitve poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank v državi.

Toda tako to gre. Če se ne zgodi nič in Janša in Jankovič  ostaneta na položajih, ki ju zasedata, ali če celo sama odstopita, po razkritju njunega zatajenega finančnega poslovanja in prekupčevanja z zemljišči v domačem političnem prostoru pač nič več ne bo tako kot je bilo.      

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s somrakom domače strankokracije in političnim labodjim spevom Janeza Janše in Zorana Jankoviča v zobeh poskrbel Tomaž Z.