Da bodo tokratne redne volitve v državni zbor, uradno razpisane za vse bolj približujočo se nedeljo, 24. aprila, nekaj posebnega, če že zaradi uspešne aktivacije kadrovskega bazena nekdanje Liberalne demokracije Slovenije na volilnih listah v politično stranko organiziranega Gibanja Svoboda vse do volitev na domačo izolacijo zaradi koronavirusne okužbe obsojenega Roberta Goloba ne tudi nekaj prelomnega, je bilo med drugim jasno tudi iz tega, da so se že mesece vnaprej pojavili skrbno sproducirani indici, da te, kakor vam že drago, prelomne ali zgolj posebne državnozborske volitve nemara ne bodo povsem poštene, no, vsaj povsem pošteno izvedene. Da sicer s slovensko volilno zakonodajo, ki je kakopak polna logičnih nesmislov – kot je ta, da za od včeraj začeto predčasno glasovanje ni volilnega molka in da se lahko volilna propaganda in agitacija neposredno iz predčasnih volišč na volilnih okrajih zadnji teden pred volitvami nemoteno izvaja od torka do četrtka med 7. in 19. uro – ni vse v redu, je kakopak nekoliko tradicionalna mantra predvsem tistih političnih sil, ki so s svojim političnim dometom obsojene na to, da ostajajo trdno pod parlamentarnim pragom oziroma izvenparlamentarne, in brez dvoma se jim bodo, če oziroma ko se jim v državni zbor ne uspe uvrstiti, tudi po tokratnih pridružile nove politične sile, kot so Naša prihodnost, Naša dežela ali pač Resnica. Toda tokrat se s produkcijo dvomov in sumov o poštenosti teh volitev pred izgubo položaja in političnih privilegijev vse bolj očitno pripravljajo tudi v ta iztekajoči se mandat še največji vladni oziroma državnozborski stranki.

Da so na Slovenskem državnozborske volitve tako ali tako nepoštene, saj da jih kot direktor državne komisije nadzira kader nekdanje LDS Dušan Vučko – kar je še nedolgo tega na družbenih omrežjih kot v pijanski debati za šankom širil po volji vladajoče koalicije in SDS programski svetnik nacionalne radiotelevizije Vane Gošnik – smo sicer iz samooklicanih desnih, pravzaprav pa zgolj neliberalnih političnih krogov lahko že kdaj slišali tudi pred kakšnimi drugimi volitvami, katerih rezultate sta tudi Janez Janša in njegova Slovenska demokratska stranka – včasih tudi po zaslugi dejstva, da sta bila prvouvrščena – brezpogojno sprejela. V luči epidemije covida-19 je bila res nova le argumentacija, da bi te – kot kaže tudi po napovedih udeležbe, še posebej do sedaj praviloma apatičnega mladega volilnega telesa – vseeno posebne državnozborske volitve utegnile biti neregularne zaradi posledic okužb in koronavirusnih ukrepov, toda zaenkrat epidemiološki podatki temu pač ne pritrjujejo.

Toda duh dvoma v naslednje državnozborske volitve je – pa ne po zaslugi spet s stranko SDS povezanega Državljana K oziroma Vilija Kovačiča, ki je na Ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo na izvedbo in izid nedeljskih državnozborskih volitev, saj da je zakon, s katerim je državni zbor lani spremenil meje nekaterih volilnih okrajev, še vedno neustaven – vseeno ušel iz steklenice tudi po zaslugi posameznih potez in odločitev državne volilne komisije, še posebej pa izdajanja zdravniških potrdil za glasovanje na domu in dejstvu, da se od danes naprej okuženi s koronavirusom lahko pod nosom obrišejo tudi za volilno pravico na tokratnih rednih, a posebnih državnozborskih volitvah. Da se glasovati v domovino množično vračajo tudi izseljenci, mnoge pa skrbi ali bodo tokrat – kot pravijo, prvič v tridesetih in več letih – glasovnice prispele pravočasno, pa je s poznim oddajanjem pošiljk glasovnic in ostalega volilnega materiala poskrbela še tako kot do sedaj in pod vsako Janševo vlado politično nadzorovana Pošta Slovenije, v kateri so s trenutnimi zamudami pri dostavah mednarodnih pošiljk sicer še kako dobro seznanjeni.

Za dvome v poštenost oziroma regularnost pravzaprav že potekajočih volitev v državni zbor in za redni mandat 2022–2025 so tokrat poskrbeli tako v izvenparlamentarnih strankah in iniciativah, ki so v političnem smislu že tradicionalno, a tudi povsem upravičeno obsojene, da to ostanejo tudi po zaprtju volišč 24. aprila ob 19.00 kot tudi v državni volilni komisiji in njenih podizvajalcih, torej podjetju Cetis, ki je za volilno enoto Postojna natisnilo materiale z napako, in nenazadnje Pošti Slovenije, ki je zadnji in največji paket glasovnic za tujino oddala najbolj pozno možno, pa čeprav naj bi se še posebej v DVK po službeni dolžnosti sicer spodbujanju dvoma v izvedbo ali poštenost demokratičnih volitev kot vrag križa izogibali. Vse do včerajšnje konvencije ta iztekajoči se mandat še največje državnozborske stranke SDS in govora njenega predsednika Janeza Janše – ki je za ohranitev vrhovnega položaja pri domačih koritih izvršne in zakonodajne oblasti že izrabil pravzaprav vsa dovoljena in tudi nedovoljena propagandna sredstva, saj je v tej predvolilni kampanji že veljalo, da sta SDS in njen predsednik na Slovenskem enako oblast in država – neposredno nič ni kazalo, da bi se lahko taktike vzpodbujanja predčasnega dvoma v regularnost volitev z namenom mobilizacije še poslednjega morda neodločnega volivca oprijela tudi SDS in Janez Janša.

Toda tradicionalno vidno vzhičena publika je od Janeza Janše na konvenciji SDS v Medvodah vendarle slišala, da so razmerja tesna in da se bodo za glasove bojevali danes, jutri, pojutrišnjem, pa tudi vse do zadnje preštete in – pazite – tudi preverjene glasovnice. Zbranim članom je premier še položil na srce, da naj zato le ne pozabijo tudi na z zakonom o volitvah sicer omogočeni parastrankarski nadzor volišč in glasovanja po vsej državi, na kar pa so, da zagotovijo poštene volitve, pozivali tudi iz stranke Levica. Publika je bila priložnostno vzhičena tudi ob napovedi, da v SDS tokrat ne bodo dopustili, da bogata Ljubljana premaga celotno ostalo Slovenijo in da ne gre za zadnjo bitko njihove generacije, saj da bo to v resnici njihova zadnja bitka in naša, torej SDS-ova naslednja zmaga. Toda tako to gre. Še sreča, da je predsednik SDS in premier Janez Janša na konvenciji stranke pred volitvami v DZ pred zbranimi javno tudi obelodanil, da v stranki SDS – proti kateri bo tokrat prvič na kakih državnozborskih volitvah taktično glasoval tudi pričujoči kolumnist – ne delajo čudežev, a hkrati že vnaprej tudi predvidljivo priznal, da volitve, na katerih ne bosta zmagala SDS in on sam Janez Janša, zanj in njegove volivce preprosto ne bodo poštene. Pa kar bo, pa bo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da so za Janeza Janšo in SDS v primeru poraza že potekajoče državnozborske volitve vnaprej nepoštene, v zobeh poskrbel za to tokrat pač premierno taktični glasovalec Tomaž Z.