TEŠ kljub izgubam ostaja pomemben politični akter

TEŠ kljub izgubam ostaja pomemben politični akter

Mnenje, kolumna ali komentar
12. 8. 2015 - 16.00

Tudi v letošnjem poletju, ki ga zaznamujejo visoke temperature in velika poraba električne energije, se je izkazalo, da Termoelektrarna Šoštanj ostaja pomemben akter na slovenskem elektroenergetskem trgu, je samo sebi v prid zapisalo vodstvo TEŠ v vabilu na današnjo tiskovno konferenco in predstavitev poslovnih rezultatov, pravzaprav pa tekočih izgub za 21. stoletje zastarelega in okoljsko spornega pridobivanja električne energije. Kljub temu da z večjimi presenečenji tiskovna konferenca ni postregla, saj je že nekaj časa jasno, da TEŠ in še posebej zadnja investicijska jama brez dna oziroma blok 6 delata izgubo, sta se direktor TEŠ Matjaž Eberlinc in direktor projekta izgradnje TEŠ 6 Miha Pečovnik izkazala za prava mojstra preobračanja številk zaradi rekordno nizkih cen električne energije na evropskih trgih ter ekonomske in okoljske neupravičenosti gradnje bloka 6 pač negativnih poslovnih rezultatov, ki nenazadnje zgolj potrjujejo, kako zelo pomemben politični projekt tako samoimenovane parlamentarne levice kot v politični praksi preverjene desnice je ena od najdražjih in zagotovo najboljh pre-napihnjenih državnih naložb v Sloveniji v zadnjih letih.

Tako je tudi nacional-državna tiskovna agencija povzetek današnjega že za laične opazovalce neprepričljivega dogajanja v Šoštanju gladko naslovila kot: Teš v sedemmesečju s 74 milioni evrov prihodkov. Kar bi ob površnem prečesavanju dnevnih novic skupaj s podatkom, da so letošnjega julija dosegli rekordno proizvodnjo električne energije v vsej zgodovini šoštanjske termoelekrarne, lahko izzvenelo, kot da je za 21. stoletje pač preživeto pridobivanje električne energije s kurjenjem premoga smiselno in ekonomsko upravičljivo. Toda temu pač ni tako. TEŠ je namreč imel v prvih sedmih mesecih leta res 74 milijonov evrov prihodkov, toda to je zgolj 39 odstotkov letošnjega načrta, ki bi ga tako nekako na oko v TEŠ morali realizirati že tam enkrat konec maja. Kljub temu da konkretne številke tekoče izgube ni mogel oziroma želel predstaviti, pa je direktor TEŠ Matjaž Eberlinc pred navzočimi predstavniki sedme sile gladko ustrelil in ostal živ, da je bilo izgube v prvih sedmih mesecih leta za 8,3 % manj od načrtovane.

Ob tem da menedžmentu TEŠ ne gre dobro niti pri načrtovanju vnaprej gotove izgube v poslovanju, sta na tiskovni navzoča direktorja vendarla morala predstaviti vsaj konkretne številke poslovanja za minulo leto. Lanska izguba iz poslovanja je tako znašala pičlih 27 milijonov evrov, za dodatnih 62 milijonov evrov izgube pa so v TEŠ poskrbeli še iz naslova slabitev sredstev. Lani ustvarjenih 191 milijonov evrov prihodkov je bilo 24 odstotkov pod načrtom, lani proizvedenih 2835 gigavatnih ur električne energije pa 21 odstotkov pod načrtovanim obsegom proizvodnje. Izgubo sicer lahko smatramo za pičlo predvsem na račun naložbe v šesti blok TEŠ, ki se je iz začetnih 690 milijonov evrov, kot to v Sloveniji pri takih politično motiviranih projektih ponavadi gre, dvignila na zdajšnjih - a vprašnje, če res končnih - 1 milijardo in 420 milijonov evrov.

Kljub temu se je vodstvo TEŠ danes na tiskovni konferenci v Šoštanju brez dlake na jeziku pohvalilo tudi z julijsko rekordno proizvodnjo električne energije v zgodovini te termoelektrarne. Kar bi sicer lahko bil nek dosežek, če to ne bi bila preprosta posledica dejstva, da je ne bodi ga treba novi blok šest v enoletnem poskusnem obratovanju. Trenutno sicer ne obratuje zaradi težav s pomožno opremo, katerih se vodstvo navzočim neukim novinarskim laikom na področju energetike prav tako ni potrudilo podrobneje pojasnjevati, toda predvidoma bo Blok šest nazaj na omrežje ponovno priključen že v ponedeljek. Realno stanje na šoštanjskem termoelektrarnem terenu sicer je, da trenutno obratuje zgolj blok štiri, blok pet pa bo do 1. januarja 2016 počakal na remont, saj pod trenutnimi pogoji zaradi previsokih emisij ne more obratovati.

In medtem ko bi naj bil blok šest v ponedeljek ponovno poskusno priključen na domače energetsko omrežje, je nadaljnja usoda pridobivanja električne energije s kurjenjem premoga v bloku 4 odvisna od pristojnega ministrstva, od katerega vodstvo TEŠ do konca leta pričakuje, da bo sprejelo uredbo o nadaljnjem obratovanju bloka 4 pri povečanih emisijah, kar je zgolj na prvi pogled vrednostno nevtralen izraz za dnevno onesnaževanje zraka in zastrupljanje prebivalstva širše Šaleške doline. Tako ena glavnih in nikoli pravzaprav do konca dorečenih težav tega politično z leve in desne motiviranega projekta ostaja trenutna nizka cena električne energije na evropskih borzah in visoka proizvodna cena s kurjenjem zaenkrat še velenjskega premoga pridobljene električne energije. Če se cene za megavatno uro električne energije na denimo nemški borzi trenutno gibljejo okoli 30 evrov, se že zdaj ve, da bo proizvodna cena te iste ene megavatne ure električne energije iz TEŠ predvidoma znašala več kot 60 evrov.

Pravzaprav edina stvar, ki gre v tem trenutku ob suši in upadu proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn TEŠ res na roke, pa očitno glede na slabe in negativne rezultate niti ta ne zadostuje, je dejstvo, da so na eni od najnižjih ravni v zgodovini ta čas tudi cene emisijskih kuponov, s katerimi si lahko tudi v okoljsko ozaveščeni Evropski uniji odpustke kupujejo in z njimi prekupčujejo tovrstni onesnaževalci okolja, kot je šoštanjska termoelektrarna. Toda to se bi utegnilo že v kratkem spremeniti, saj Evropska komisija načrtuje ukrepe za dvig cen emisijskih kuponov, kar naj bi tudi v finančno stroškovnem smislu le okrepilo prizadevanja energetskih korporativnih velikanov Evropske unije v prehodu k bolj zeleni energetiki.

Na ta prehod k zeleni energetiki bomo ne glede na bivšega evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika v Sloveniji vendarle še nekoliko počakali. Tako že interne projekcije TEŠ zbrane v zadnjem investicijskem načrtu predvidevajo, da bo TEŠ z izgubo posloval vsaj do leta 2020, dobiček pa naj bi termoelektrarna začela ustvarjati po letu 2020, a le, če se bodo na svetovnih borzah do takrat dvignile cene električne energije. Če pa se to ne bi zgodilo, pa bo tudi izguba večja od zaenkrat načrtovanih 217 milijonov evrov. Toda tako to gre. Ne glede na to, da so pogoji za zadnje poroštvo države za posojila za gradnjo bloka 6 že prekršeni, TEŠ na Slovenskem kljub izgubam ostaja pomemben politični akter, saj tudi v tem trenutku pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti v državi ni sile, ki bi zaustavila to nesmiselno zapravljanje domačega davkoplačevalskega denarja in se zavzela, da tudi domače termoelektrarne končajo na smetišču zgodovine.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vnaprej načrtovanimi izgubami in naprej potekajočim političnim projektom TEŠ 6 v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.