Transparentnost lobiranja po slovensko

Transparentnost lobiranja po slovensko

Mnenje, kolumna ali komentar
15. 4. 2015 - 16.00

Ob ameriškemu režiserju in pisatelju Michaelu Mooreu, kateremu je danes svojo - ne ve se prav natančno, katero že po vrsti - zlato ribico Princeska I. predstavil predsednik republike Borut Pahor osebno, je za svojevrstno reklamo domovine v tujini iz domače vsakdanje perspektive pravzaprav neverjetno danes poskrbela še mednarodna nevladna organizacija Transparency International. Prav danes predstavljeno letošnje poročilo o lobiranju v Evropi namreč Slovenijo uvršča kar na prvo mesto po kakovosti zakonske ureditve lobiranja med 19 državami in tremi evropskimi institucijami, ki so bile vključene v raziskavo. Kar pa že po hitrem pregledu zbranih rezultatov in navedenih podatkov samo po sebi pove več o tem, kako zelo je lobiranje tako v Sloveniji kot v Evropi pravzaprav netransparentno.

Do prvega mesta na lestvici raziskave Transparency International se je namreč domovina na danes res prav prešerno sončni strani Alp prikopala že s tem, da je od 100 možnih odstotkov skupaj v vseh treh parametrih ocene zbrala pičlih 55 odstotkov in je poleg Evropske komisije kot edina med 19 državami sploh presegla 50 odstotni prag. Nadalje ocena raziskave in poročila Transparency International temelji na treh ključnih parametrih: transparentnosti, integriteti in enakopravnosti dostopa, ki je najšibkejše domače področje, saj je dobilo zgolj 48 odstotno oceno, preostali dve področji pa 58 odstotno, kar je bilo dovolj za prvo mesto in je skupaj zneslo teh 55 odstotkov skupne ocene. Najslabše je s transparentnostjo lobiranja sicer na Cipru in na Madžarskem, ki sta osvojila zgolj 14 odstotkov, med slabšimi pa je z 19 odstotki celo Svet Evrope. V primerjavi z najslabšimi se je še kar solidno s 37 odstotki odrezal Evropski parlament, Evropska komisija pa je kot druga na lestvici osvojila 53 odstotkov ocene.

Kljub prvemu mestu Slovenije, ki sicer več pove o tem, kako zelo je netransparentno lobiranje razširjeno širom Evrope, pa že samo poročilo Transparency International pove, da je kljub temu da slovenska zakonodaja javne uslužbence zavezuje k poročanju o stikih z lobisti, izvajanje teh predpisov pomanjkljivo in da domači sistem nadzora nad lobiranjem v Sloveniji pokriva zgolj poklicne in registrirane lobiste, zanemarja pa širok spekter drugih, ki želijo vplivati in ki vplivajo na politiko države. Že iz samega poročila Transparency International kljub prvemu mestu Slovenije in naslovu države z najboljšo zakonsko ureditvijo lobiranja v Evropi izvemo tudi to, da je izvajanje predpisanega obveznega poročanja o lobističnih stikih v domovini pomanjkljivo zlasti na ravni lokalnih skupnosti, kjer mnogi javni uslužbenci teh stikov sploh ne prijavljajo, pristojni organ pa jih za to le redkokdaj kaznuje.

Kljub prepričljivemu prvemu mestu na letošnji lestvici kakovosti zakonske ureditve lobiranja brez kakih večjih razlogov za optimizem še naprej ostaja tudi generalni sekretar Transparency International Slovenija Vid Doria, ki je pojasnil, da poročilo TI predvsem izpostavlja, kako zelo kompleksna in raznolika ter vedno bolj zapletena je lobistična krajina v Evropi, ter da ocena 55 odstotkov kaže, da se država Slovenija, tako kot očitno vse druge raziskane evropske države in institucije, ne more učinkovito zoperstaviti nedovoljenemu vplivanju na odločitve javnega pomena. Mnenje domače, lokalne izpostave Transparency International tako ne glede na letošnje poročilo o lobiranju v Evropi ostaja, da je transparentnost lobiranja v Sloveniji izjemno slaba, na kar pravzaprav že redno zadnja leta opozarjajo, saj da dejstva kažejo, da je v praksi prevladujoče netransparentno lobiranje in s tem tudi zlorabe in korupcija.

Transparency International Slovenia sicer ocenjuje, da so domača najbolj problematična področja za problematične in zakonsko prepovedane prakse lobiranja finančni sektor in gospodarstvo, okolje in prostor ter energetika in zdravstvo. Kljub temu da ta že detektirana problematična področja tako ali drugače pokrivajo skoraj vse družbene pore, jim bi bilo gotovo še za dodati pravzaprav vsa javna oziroma državna naročila, predvsem pa nabave in poslovanje javnih zavodov v šolstvu, športu in kulturi. Tako poročilo kot domača izpostava Transparency International tako v prvi vrsti od pristojnih oblasti, konkretno pa ministrstva za javno upravo, pričakujeta da bo za bolj odgovorno in transparentno lobiranje ter zmanjšanje močnega vpliva poslovnih interesov na življenje državljanov okrepilo področno zakonodajo in zagotovilo celovito javno dostopno zakonodajno sled za vse postopke sprejemanja zakonov ter drugih dokumentov.

Da je sicer bitka za transparentnost lobiranja vendarle nekoliko že vnaprej izgubljena, je samo po sebi razvidno tudi iz splošnih priporočil Transparency International. Evropske države, med katerimi jih ima samo sedem zakonski okvir za lobiranje sploh vzpostavljen, naj javnosti zagotovijo dovolj informacij o stikih med lobisti in javnimi uslužbenci, da bo iz njih razvidno, kako so vplivale na sprejete odločitve. Z različnimi ukrepi pa naj pripomorejo k etičnemu ravnanju tako lobistov kot lobirancev. S čim širšo in raznoliko participacijo pri sprejemanju političnih odločitev pa naj zagotovijo, da te ne bodo temeljile na interesih ozkih skupin ali posameznikov.

Bitka za transparentnost lobiranja je sama po sebi vnaprej izgubljena zaradi več reči. Najprej sta bila in še naprej sta tako država Slovenija kot Evropska unija utemeljeni na interesih ozkih skupin ali posameznikov. In primerov, da je temu še dandanes tako, res ne manjka tako na evropski kot na nacionalno slovenski ravni. Načrtovani nakup brezpilotnih letal ministrstva za obrambo, fracking v Petišovcih, energetsko in finančno potratni TEŠ 6, privatizacija in prodaja Pivovarne Laško, Mercatorja ter nenazadnje Telekoma Slovenije so le nekateri od njih. In nenazadnje je netransparentno lobiranje le starejše od transparentnega. Toda tako to gre. Prvo mesto Slovenije na lestvici 19-ih raziskanih držav po kakovosti zakonske ureditve lobiranja, je rezultat, na katerega so na Slovenskem ob predsedniku republike Borutu Pahorju, Princeski I. in morda tudi Michaelu Mooreu lahko ponosni zgolj tisti, ki se z netransparentnim in ne-etičnim lobiranjem tudi dejansko ukvarjajo, saj ob tem, na kako zelo interesno ozkih temeljih je zgrajena tudi širša evropska domovina, pove predvsem to, kako zelo sistemsko je v domačo državo in družbo vgrajeno prav netransparentno lobiranje in vsakokratno uveljavljanje interesov ozkih skupin in posameznikov.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z ozadjem letošnjega poročila Transparency International in Slovenije kot države z najboljšo zakonsko ureditvijo lobiranja v Evropi v zobeh poskrbel Tomaž Z.    

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness