Po kolektivnem odstopu senata Komisije za preprečevanje korupcije se je v boj proti korupciji podal tudi sicer prav za to sploh ne pooblaščeni predsednik republike Borut Pahor, ki je danes podpisal javni poziv za zbiranje kandidatur za predsednika in dva namestnika predsednika KPK ter na dnevni red ponedeljkovega sestanka s predsedniki parlamentarnih strank o morebitnem soglasju za spremembe volilnega sistema samovoljno dodal tudi pripravo pobud, zakonodajnih rešitev in drugih ukrepov za krepitev z ali brez Komisije za preprečevanje korupcije vse bolj šibke domače pravne države. Da korupcija v državi je velik in še naprej vsako leto vse večji problem, je sicer ob kolektivnem odstopu Gorana Klemenčiča, Roka Praprotnika in Liljane Selinšek ta teden opozorilo tudi redno letno poročilo globalne organizacije Transparency International, iz katerega črno na belem izhaja, da je Slovenija v zadnjem letu rekordno nazadovala oziroma v korupcijskem smislu rekordno napredovala.

Tako politični kot vsi drugi odzivi na samo-obglavitev vodstva osrednje inštitucije za boj proti korupciji v domači državi in na včeraj v javnem pismu slovenski politiki in javnosti predstavljenimi 15-imi predlogi konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja na področju transparentnega vodenja države v prvi vrsti potrjujejo, da tudi korupcija, če ji vsaj malo stopiš na rep, cvili. Tako sta se po sili razmer med prvimi oblikovali fronti v zdravstvu in organih pregona ter nadzora porabe javnih financ, ki sta s strani poslavljajočega se vodstva Komisije za preprečevanje korupcije posebej izpostavljeni področji.

Proizvajalci in dobavitelji medicinskih pripomočkov v Sloveniji so se danes po sili razmer v moralno in pravno razsuti državi, v kateri so cene njihovih z javnim denarjem plačanih izdelkov do štirikrat večje kot drugod po širši evropski domovini, povezali v Združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Policija kot osrednji represivni organ pregona tudi kaznivih dejanj s področja korupcije in Računsko sodišče kot osrednji nadzorni organ za transparentnost in zakonitost trošenja javnega denarja pa sta prav danes dopoldne podpisala sporazum o sodelovanju med obema organoma. Ne glede na to, da bi policija in računsko sodišče sicer morala sodelovati že pred današnjim podpisom in sporazumom, oba organa druži tudi zavračanje očitkov odhajajočega vodstva KPK na njun račun pri neaktivnosti preiskovanja projekta TEŠ 6 in še nekaterih drugih javnih naročil.

Kljub temu da na Gospodarski zbornici ne želijo razkriti, katera konkretna podjetja stojijo za današnjo ustanovitvijo Združenja proizvajalcev in dobaviteljev medicinskih pripomočkov, iz programskih usmeritev združenja izhaja, da bodo v ospredju spodbujanje skupnih interesov svojih članov na lokalni in mednarodni ravni, zagovarjanje in vzdrževanje ustreznih standardov zdravstvene industrije v korist bolnika in uporabnika ter svojih članov, zbiranje in proučevanje zakonov ter ostalih predpisov, ki veljajo za proizvajalce in dobavitelje medicinskih pripomočkov, ter dialog med državnimi organi, pristojnimi za regulacijo in izvrševanje predpisov s področja proizvodnje in dobave medicinskih pripomočkov. Prav tako se bodo, pa karkoli že da to v konkretnem slovenskem primeru konkretno pomeni, zavzemali za odprto in konkurenčno tržišče na področju medicinskih pripomočkov.

Sam sporazum med s strani poslavljajočega se vodstva Komisije za preprečevanje korupcije zaradi neaktivnosti pri kraji javnega denarja v projektu TEŠ 6 posebej nataknjenim Računskim sodiščem in Policijo sicer ne prinaša prav posebej revolucionarnih novosti. Kot sta povedala prvi mož policije Stanislav Veniger in predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel se želi z njim predvsem poglobiti po njunih lastnih ocenah že tako dobro sodelovanje med organoma v zadnjih letih. Gre pa sicer predvsem za izmenjavo strokovnjakov in informacij ter nudenja dodatnega izobraževanja in usposabljanja med obema institucijama, kar naj bi kmalu obrodilo vidne rezultate.

Toda zaenkrat za razliko od učinkovitih ukrepov in težko pričakovane točke preloma v boju proti korupciji ostajajo vidne predvsem vse razsežnosti sistemske in sistematične korupcije, na katere v poslovilnem pismu opozarja tudi samo-obglavljeni senat KPK. To ostajajo potratna in okoljsko nesprejemljiva državna naložba v TEŠ 6. Krpanje bančne luknje oziroma s politično korupcijo v zadnjih 20-ih letih razsutega bančnega sistema. Odvetniške, svetovalne, sponzorske in donatorske pogodbe podjetij v posredni ter neposredni lasti države in lokalnih skupnosti. Po čem sploh le javno naročanje v vse manj javnem zdravstvu. Slovenski državni holding oziroma upravljanje državnega premoženja. Ne-etičnost in nedotakljivost politikov in drugih javnih funkcionarjev. Netransparentno sprejemanje zakonskih in podzakonskih predpisov. Politična mešetarjenja z namembnostjo zemljišč in vsa očitna neučinkovitost sedanjega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter s tem tudi same KPK.

Prav v materijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se je kot v res kislo jabolko namenil ugrizniti tudi predsednik republike Borut Pahor. Toda zaenkrat ne prav uspešno, saj se na ponedeljkovem za namen spreminjanja volilne zakonodaje sklicanemu političnemu vrhu pri predsedniku države seveda niso dogovorili prav nič konkretnega ne o spremembah volilne zakonodaje in ne o paketu sprememb zakonov, ki bi izboljšali pogoje za uspešnejši boj nove sestave Komisije za preprečevanje korupcije. Toda tako to gre. Predsednik republike Borut Pahor si želi, da bi se na danes objavljeni poziv za novega predsednika in dva namestnika predsednika KPK prijavile neobremenjene in načelne osebe. Teh pa med kandidati za nosilce javnih pooblastil v tej še kar nekaj časa v prihodnje očitno s korupcijo prežeti državi kar se da kronično primanjkuje.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z donkihotovskim bojem predsednika republike zoper mline na veter korupcije na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.