Da smo globoko v predvolilnem času, ko so vse aktivnosti domačih političnih akterjev podrejene naskoku na naslednji mandat in pridobivanju naklonjenosti volivk ter volivcev na prihajajočih parlamentarnih volitvah 22. marca letos, je med drugim pokazala tudi ta tedenska seja državnega zbora, ki se je sicer kot ponavadi začela z odgovori predsednika vlade Roberta Goloba na poslanska vprašanja, a so se ta zato tem bolj nanašala na imaginarne in v posameznih primerih celo izmišljene probleme, kot so kaos v poslovnem okolju, razgradnja institucij pravne države in ponovno tudi nezakonite migracije, ki jih sicer kot problem podatki policije ne zaznavajo, a jih bo kot svojo politično temo skrajne evropske desnice očitno tudi v tej predvolilni kampanji pogrevala še naprej in še nekoliko bolj skrajno desno pozicionirana Slovenska demokratska stranka. 

Tako ne preseneča, da je vlado strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica financiranja nezakonitih migracij in občega neukrepanja pred tem namišljenim problemom, ki da ogroža njegovo Slovenijo, obtožil prav poslanec SDS Žan Mahnič – sicer znan po dobrih povezavah z domačimi neonacističnimi krogi in oboževanju raznovrstnega strelnega orožja, s katerim da bi se morali po njegovem modrem mnenju v Sloveniji kar vse povprek oborožiti – ter za nekaj več dramatičnega vložka pribil, da bomo, če bo po naslednjih volitvah odločala SDS, po vzoru ameriške službe ICE tudi v Sloveniji dobili Urad za deportacije nezakonitih in po ameriškem zgledu očitno včasih tudi zakonitih prebežnikov. Urad za deportacije bo, kot je v imenu stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše napovedal poslanec Mahnič, imel enega zaposlenega, dva očitno preko podjemnega ali mogoče celo avtorskega pogodbenega razmerja angažirana pomočnika, za katera ni najbolj jasno, ali bosta vozila pripadajoča dva avtobusa in v njih 20 že sicer zaposlenih policijskih specialcev, ki bodo pod politično taktirko predstavnikov SDS poskrbeli, da naj bi vsi, ki so v tej državi ilegalno in ki so, kot pravi Mahnič, ilegalno prestopili prag naših meja, morali pač iz države oditi. 

Da bo sicer nacionalni šovinizem in politična nestrpnost do ljudi drugačne barve kože ali veroizpovedi tudi v tokratni predvolilni kampanji ključni del vsebinskih poudarkov političnega programa stranke SDS in njenega predsednika brez konkurence za to mesto Janeza Janše, je bilo sicer pričakovati, saj je že pred časom taisti poslanec Žan Mahnič pozival k oboroževanju s strelnim orožjem, urjenja s strelnim orožjem se že leta redno udeležujejo člani SDS-ovega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, pa tudi vaške straže naj bi bile v nekaterih krajih pod politično tiranijo lokalnih odborov stranke SDS že ustanovljene. Enako so pričakovano to predvolilno kost za glodanje in odvračanje od realnih problemov malega človeka na Slovenskem v ideji Urada za deportacijo pograbili tudi predstavniki koalicije in izven parlamentarne opozicije. Nenazadnje bolj kot so opozicijske obtožbe privlečene za lase in bolj kot so problemi, za katere naj bi bila zaslužna aktualna vlada Roberta Goloba, namišljeni, bolj hvaležna politična tema so. 

Tako je predsednik vlade Robert Golob Žanu Mahniču lahko brez dlake na jeziku odgovoril, da ne privilegira nezakonitih migrantov pred slovenskimi družinami in celo da je število nezakonitih prestopov meje ter migrantov, ki v Sloveniji sicer v veliki večini še naprej ne želijo ostati, upadlo prav zaradi ukrepanja njegove vlade in ponovne uvedbe nadzora na južni meji s Hrvaško. Čeprav to občasno policijsko pregledovanje osebnih dokumentov na mejnih prehodih gotovo ni prispevalo k temu, da je število nezakonitih prehodov meje, ki sicer večinoma pač ne potekajo po uradnih poteh in mejnih prehodih, tudi dejansko tako upadlo, da o njih kot o resnem varnostnem ali kakršnem koli že drugem problemu ta čas pač ne moremo več govoriti. 

Da se predsednik vlade z izjemo istrskega območja bolj malo in poredko znajde na obmejnih območjih s Hrvaško, je sicer dal vedeti tudi z izjavo, da na meji ni več rezilne žice in panelov, čeprav v resnici te tako imenovane tehnične ovire še vedno niso v celoti odstranjene. Kljub temu pa je Mahničevo napoved Urada za deportacije vendarle videl tudi kot priložnost za kritiko morebitnega izvajanja tako eklatantnega dobesednega nasilja na ulicah v imenu države in opozorilo, kako pomembno da je, da so v koaliciji tik pred zdajci le poskrbeli, da bomo imeli kadrovsko popolnjeno Ustavno sodišče, ki da bo razumelo svojo vlogo in predvsem ustavo ter ki bo znalo zaščititi ljudi pred tovrstnimi prijemi skrajne desnice oziroma stranke SDS.      

Da pa so se sicer pod novim predsednikom Jernejem Vrtovcem tudi v Novi Sloveniji vrnili k politični doktrini strateške naslombe na največjo opozicijsko stranko SDS, ne glede na vse slabe in porazne izkušnje z njo, pa je dal vedeti vodja njene poslanske skupine Janez Ciglar Kralj, ki je po tem političnem diktatu prepričan, da so nezakonite migracije v Sloveniji velika težava in da je lahko Mahničeva napoved ustanovitve posebnega urada za deportacije ena izmed idej, ki da jo je treba razviti in konkretizirati, toda le v primeru, če bodo seveda tudi v Novi Sloveniji tisti, ki bodo sestavljali prihodnjo koalicijsko pogodbo. Toda tako to gre. Bolj kot bosta Slovenska demokratska stranka in njen očiten političen satelit za prihodnje parlamentarne volitve, stranka Nova Slovenija, radikalizirali svoj politični diskurz v smeri skrajne desnice in napovedovali oblastniške rešitve, ki bi tudi Slovenijo potisnile na pot iliberalne demokracije, bolj je jasno, da na prihodnjih volitvah pač ne bomo odločali o tem, ali potrebujemo Urad za deportacije ali ne, ampak ponovno zgolj o tem, ali bosta stranka SDS in njen zaenkrat še naprej nezamenljivi predsednik Janez Janša ostala deportirana v državnozborski opoziciji ali ne.     

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s tem, da namesto Urada za deportacije potrebujemo Urad za deportacijo stranke SDS v parlamentarno opozicijo, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: stickerkitty / Flickr