Vladanje Janeza Janše, še samo kak mesec ali dva tehnično operativnega predsednika vlade in koalicije, ki jo ob na volitve vedno in tudi tokrat že pripravljeni SDS tvorijo še Nova Slovenija ne več tako mladih fantov Mateja Tonina in preostanek nekoč bolj mogočnega poslanskega korpusa pod modrim vodstvom za slovensko gospodarstvo, tako za samooklicane levosredinske kot za v politični praksi izpričano desne vlade dovolj dobrega ministra Zdravka Počivalška, v stranko Konkretno preimenovane in konkretno uničene SMC, podpirajo pa v naslednjem državnozborskem mandatu samo še nekdanji poslanci DeSUS in SNS, postaja vedno bolj predvidljivo. Pravzaprav pa že videno, saj smo bili do sedaj izgubi izvršne zakonodajne oblasti vlad in koalicij Janeza Janše že priča. Čeprav že dvakrat ni pomagalo, gre tretja in poslednja vlada Janeza Janše v kampanjo z vsemi, že dvakrat videnimi sredstvi, v katerih se določene stvari – na primer uradno predlog SNS s podporo SDS, da se še pred naslednjimi volitvami v državni zbor v Republiki Sloveniji medijem prepove objavljati javnomnenjske ankete – zgodijo le zato, da gre manj pozornosti na nekatere druge, za stranko SDS in njenega predsednika bolj tudi onstran tokratnega mandata segajoče reči, kot je še naprej neustavni Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, o katerem bodo poslanke in poslanci še danes, na zadnji dan redne marčevske seje, glasovali v državnem zboru.

Medtem ko se aktualni predsednik vlade osebno in vsaj glede na javnomnenjske ankete, ki bi jih bilo treba glede na zakonodajni predlog za vsako uslugo po veljavnem ceniku pripravljenega kar prepovedati, ne več tako dolgo tudi največje državnozborske stranke postavlja s svojo domnevno obramboslovno modrostjo in za lastne predvolilne namene, pravzaprav pa propagandno utrjevanje zgolj domnevnega lastnega kulta voditeljstva, ne glede na povečana varnostna tveganja za domačo državo in njene prebivalce izkorišča tudi vojno in Ukrajino. Najprej famozni obisk v Kijevu, katerega pristnost se v lokacijskem smislu še preizprašuje, nato napoved in akcija, da bo Slovenija namesto sedanjega v Kijev in ne recimo bolj zahodni Lviv, kjer se nahajajo še preostali veleposlaniki v Ukrajini, poslala prostovoljnega veleposlanika v podobi in liku uniformiranega in nemara celo oboroženega brigadirja iz kabineta predsednika vlade, bi denimo lahko zadostovali, da bi namreč kakemu od mogoče naslednjih brezpilotnih letal – lahko težkih tudi šest ton, kot je bilo to v primeru drona, ki je padel 50 metrov stran od študentskega doma na Jarunu v glavnem mestu sosednje države, Zagrebu – goriva tokrat zmanjkalo od 30 do 150 kilometrov severno zahodneje oziroma nad domovino Slovenijo, ki da jo Janša in ostali vojno in zaenkrat še tujo tragedijo izkoriščajoči domoljubneži iz vrst SDS in pomagačev tako ljubijo.

Medtem ko je samo po sebi jasno, da bi se s prepovedjo objav javnomnenjskih anket, kot jo s podporo SDS uradno predlagajo v SNS – pa čeprav bi jih mimogrede lahko še naprej koristile vse obstoječe politične stranke, le njihovi volivci oziroma bralci poslušalci in gledalci medijskih vsebin bi naj bili za rezultate javnomnenjskih anket od pol leta pred datumom naslednjih državnozborskih volitev prikrajšani – Republika Slovenija uvrstila med same prave bolj kot ne banana republike, saj bi bila prva po dolžini roka prepovedi objav javnomnenjskih anket na svetu, gre pri Predlogu zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za že sicer prav tako videno, a drugačno taktiko, saj so ključne spremembe skrite v dejstvo, da se za demokratične standarde bivanja v tej državi bolj usodne reči nekako skrijejo pod sintagmo, da se v slovenski pravni red zgolj prenašajo določbe evropskih direktiv in določila. Tudi pri Predlogu zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je tako. Na seji državnega zbora danes navzoča Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva, ki so jo poslali po vroč kostanj v opozicijsko žerjavico, tako ni pozabila dodati, da je Slovenija že prejela dva uradna opomina zaradi nepravočasnega prenosa dveh direktiv v svoj pravni red in da jo tako lahko doletijo znatne finančne posledice.

Da je reč za Janšo in SDS urgentna, pove podatek, da je državni zbor imel predlog novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma na dnevnem redu že na prejšnji seji, vendar takrat ni dobil zadostne podpore, danes obravnavani predlog pa mu je vsebinsko enak, dodana je zgolj določba, da lahko zavezanec inšpektorju Urada za pranje denarja, ki nima, ponavljam, nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore, s čimer pa naj se, po besedah taiste Maje Hostnik Kališek s finančnega ministrstva, pooblastila Urada RS za preprečevanje pranja denarja glede obdelave osebnih podatkov ne spreminjajo bistveno oziroma ostajajo v skoraj enakem obsegu kot v veljavnem zakonu, saj da – v primeru sprejetja tega zakona o vsem in vsakomur še nekoliko bolje obveščeni Urad – namreč ni organ kazenskega pregona, temveč da opravlja zgolj obveščevalno dejavnost, da pa mora imeti za učinkovito izvajanje te naloge v skladu z mednarodnimi standardi in evropsko zakonodajo na voljo zadostna pooblastila, kar pa je že tako ali tako pojasnilo, ki je lahko v danih vojnih razmerah časa tik pred izgubo izvršne in zakonodajne oblasti zraslo le na zelniku samo še slab mesec največje državnozborske stranke SDS. Toda tako to gre. Urad za preprečevanje pranja denarja, ki ga po volji Janeza Janše, SDS in pomagačev že od lanskega 13. septembra vodi dr. Damjan Žugelj, je organ, ki ima dostop do velike količine informacij, a jih uradno lahko uporablja za namene preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma, toda po potrebi tudi prijateljev in sovražnikov stranke SDS ter njenega – kaže že da – kar dosmrtnega predsednika.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma danes na glasovanju v državnem zboru kot zakonsko podlago za vzpostavitev Urada za pranje denarja in financiranje terorizma SDS v zobeh poskrbel Tomaž Z.