Poslanska skupina politične stranke Gibanje Svoboda je na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba sinoči v popolni tajnosti tudi pred obema koalicijskima partnericama Socialnimi demokrati in Levico v proceduro državnega zbora pravočasno in najbolj bistveno pred opozicijsko SDS oziroma Inštitutom 1. oktober SDS-ovega Pavleta Ruparja in tokrat za spremembo po rednem postopku vložila predlog novele za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil po novem pač obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku za vse socialne kategorije in premoženjske sloje. Kar pa naj bi bil glede na današnjo tiskovno konferenco in cvetober zbranih ter sprva edinih napovedanih predstavnikov Gibanja Svoboda na čelu s predsednikom vlade ter tokrat složnima zdravstvenim in finančnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom in Klemnom Boštjančičem ter naknadno na spisek vabljenih in govorečih uvrščenih koalicijskih predstavnikov podpredsednico SD Meiro Hot in koordinatorjem Levice, pa tudi ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem po besedah poslanke Svobode in predsednice pristojnega parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamare Kozlovič zgolj prvi korak do preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim bi sredstva ohranili v javnem zdravstvenem sistemu, pa si bodo v koaliciji in vladi po besedah njenega prvega moža in nenazadnje individualnega političnega pobudnika novele o zdajšnji ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Roberta Goloba za preoblikovanje celotnega financiranja zdravstvene blagajne, da bo naposled bolj solidarno in pravično, kot je bilo do sedaj, vzeli že po koalicijski pogodbi dogovorjeno časovnico do konca ne tega, pač pa prihodnjega leta 2024. 

Da je sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obliki, kot ga imamo in poznamo, nepravično, nesolidarno in s tem še posebej krivično do na Slovenskem najrevnejših družbenih slojev, od katerih jih do sedaj več kot 120 tisoč dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že tako ali tako ni plačevalo, a ga bodo v skladu s sinoči in v popolni politični tajnosti vloženo novelo o ukinitvi zdravstvenega dopolnilnega zavarovanja, pravzaprav pa zgolj o njegovem preimenovanju v obvezni zdravstveni prispevek, saj se bo za zavezance spremenilo zgolj to, da ga bo namesto zasebnih zavarovalnic, ki so ga nameravale podražiti za okoli 30 odstotkov, v dosedanji višini obračunaval brez vnaprej znanih dodatnih stroškov kar sam zavod za zdravstveno zavarovanje, ki mu že tako ali tako plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje in mu bomo po novem, če naj bi bili še naprej upravičeni do enake košarice javnozdravstvenih storitev, kot smo bili pred spremembo, očitno plačevali tudi še ta obvezni zdravstveni prispevek v višini 35-ih evrov. 

Ker je samo po sebi jasno, da je do odločitve za ukinitev, pravzaprav pa zgolj preimenovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek očitno prišlo v naglici in iz samega političnega vrha vlade in koalicije ter še posebej same največje vladne in državnozborske politične stranke Gibanje Svoboda, saj je nenazadnje celo sam in za to področje resorni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan še konec prejšnjega tedna in po neuspelemu pregovarjanju s svojimi profiti na račun dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja očitno nezadovoljnimi zavarovalniškimi zasebniki ponavljal, da je ukinitev do leta 2025 dogovorjena s koalicijsko pogodbo in da je nenazadnje ta ukinitev dopolnilnega zavarovanja, a tudi njegovo bolj solidarno preoblikovanje, ena od osrednjih predvolilnih obljub stranke Levica od leta 2014, kar ni pozabil danes dodati njen koordinator Luka Mesec, predlagateljem, pravzaprav pa Tamari Kozlovič ni niti preostalo drugega, kot da prizna, da so osnutek zakona povzeli po zakonih, ki sta jih v času manjšinske vlade Marjana Šarca s podporo Levice pripravljali prav v Gibanju Svoboda očitno tudi na področju zdravja in ne zgolj obrambe vplivna nekdanja Lista Marjana Šarca in Levica. 

Toda prav zaradi neusklajenega pristopa in teh zakonov, v katerih ni bilo posluha za solidarnostno obravnavo in pravičnost glede na premoženjsko stanje zavezanca, ki sta ju med obravnavo neuspešno predlagali obe sedanji koalicijski partnerici, tako Levica kot Socialni demokrati, je konec koncev padla manjšinska koalicija in vlada Marjana Šarca oziroma je ta sam z odstopom in v upanju na predčasne volitve namesto posledične tretje in poslednje koalicije in vlade Janeza Janše do konca prejšnjega mandata preprosto prehitel lastnega finančnega ministra Andreja Bertonclja, ki na samoumevnost kritja morebitnih primanjkljajev zdravstvene blagajne iz državnega proračuna, pa čeprav v nekem prehodnem obdobju, do konca leta 2024 za razliko od aktualnega in očitno politično z vrha vlade, koalicije in stranke pritisnjenega ministra Klemna Boštjančiča preprosto ni želel pristati. 

Čeprav naj bi uradno obveljalo, da je predlog prišel v želji po ohranitvi enake cene za enak obseg storitev in kot ukrep proti napovedanim podražitvam obveznega zavarovanja v državi, nad katerim so do sedaj složno bedele zavarovalnice Generali, Triglav in Vzajemna, in da bi ohranili število zavarovancev najmanj na današnji ravni ter se tako rekoč izognili tveganju, da bi zaradi višje cene prišlo do dodatnih odpovedi dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, so z zakonom, ki za zavezance za plačilo v obvezni zdravstveni prispevek preimenovano dopolnilno zavarovanje določa po analogiji obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej vse, ki ga plačujejo, tako tiste, ki so do sedaj obvezni zdravstveni prispevek mesečno poravnavali pod imenom dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot tudi vse tiste, ki ga do sedaj niso plačevali in naj bi jih bilo v vsej državi že več kot 120.000, le poskrbeli, da čisto brez dodatnih socialnih stisk in dodatnega pomanjkanja dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev s predlaganimi spremembami oziroma preimenovanjem ne glede na dobre namene sicer med javnostjo vse manj priljubljene vlade in njene največje stranke le ne bomo ostali. Toda tako to gre. S sinoči vloženo v državni zbor in danes predstavljeno novelo o ukinitvi, pravzaprav pa zgolj preimenovanju in podržavljanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vlada Roberta Goloba in konkretno Gibanje Svoboda ni zgolj prehitelo prav tako danes, a očitno dan prepozno predstavljenih predlogov sprememb Inštituta 1. oktober Pavleta Ruparja, ki naj bi jih v državnozborsko proceduro vložila njegova največja opozicijska stranka SDS. Glede na predvolilne politične obljube obeh koalicijskih partneric, torej politično vse bolj izgubljenih Socialnih demokratov in še posebej do sedaj na tem polju nepopustljive Levice, si je več kot očitno kupila tudi nekaj prepotrebnega političnega časa, saj bo nenazadnje šele tam enkrat do konca leta 2024 naposled jasno, ali so vse tri stranke aktualne koalicije, torej Gibanje Svoboda, SD in Levica, sploh sposobne najti skupno stališče oziroma se dejansko dogovoriti, kaj sploh je to solidarno pravična zdravstvenozavarovalna obremenitev, ali pa da v takšni koaliciji in vladi za vsako ceno in ne glede na individualne ambicije trenutnih političnih vodstev pač več ne vztrajajo. 

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z glede na zaenkrat nesolidarnostno iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni dodatek preimenovano nepravičnost domačega zdravstvenega sistema vlado in koalicijo Roberta Goloba vsaj do konca leta 2024 v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vira fotografij: https://twitter.com/strankalevica/status/1192412659347525632 / https://socialnidemokrati.si/poslanska-skupina-socialnih-demokratov-uki…;