Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi, ter grožnjah s smrtjo Janeza Janše z naslovom Vojna z mediji, ki jo je kot predsednik vlade Republike Slovenije objavil na spletnem portalu gov.si, posamezne poudarke, denimo obtožbe na račun nacionalne Radiotelevizije, pa so širili tudi vsi uradni komunikacijski kanali vlade in premierjeve stranke SDS, kot sam pravi, osebno pismo Anžeta Logarja evropskemu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu o osebnih pogledih na stanje slovenskega pravosodja, ki jih sicer zagovarja predvsem stranka SDS in ki so bili s strani zunanjega ministra podpisani v dopisu k uradnemu poročilu ministrstva za pravosodje, sinoči na odboru državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor s koalicijsko večino potrjena zaostritev pogojev sodelovanja v postopkih za nevladne organizacije s področja varovanja okolja in narave ter nenazadnje celo brez navzočnosti vseh opozicijskih poslancev na odboru za zdravstvo potrjena obsodba dejanj in izjav, ki vzbujajo dvom o moralno-etični drži zdravnikov v skladu s Hipokratovo prisego, kodeksom zdravniške etike in ženevsko deklaracijo Svetovnega zdravniškega združenja, imajo nekaj skupnega. Ker je vsak dan več dejstev, ki potrjujejo, kako so se s podporo politike posamezniki in skupine iz naših javnih sredstev države okoristili z nabavami predrage in mestoma povsem neustrezne zaščitne medicinske opreme, gre v prvi vrsti za akcije odvračanja javne pozornosti, drugič pa gre, tako kot denimo na področju okolja in narave, za nove politično-kapitalske krizne priložnosti bodočega okoriščanja na račun javnega dobrega in javnih sredstev.

Da je Janez Janša politični volk, ki v svojem tretjem poskusu zagospodariti pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, z vojnimi napovedmi na vse strani: z mediji, zdravniki, tožilci in sodniki, kriminalisti in policisti, okoljevarstveniki in nenazadnje domala vsemi drugače mislečimi oziroma ne bogaboječimi ljudmi, kolikor tolikor uspešno posnema svoja vzornika, predsednika Madžarske in ZDA, in ki pravzaprav ne spreminja svojih osebnih prepričanj, se sicer lahko prepričamo ob poslušanju arhivskega intervjuja, ki ga je z njim kot obrambnim ministrom leta 1990 za Val 202 opravila žal prav zaradi posledic poslabšanja zdravstvenega stanja ob okužbi z virusom COVID-19 nedavno preminula novinarska legenda Marjan Jerman. Janez Janša leta 1990 ni verjel v profesionalnost in neodvisnost medijskega podsistema in tako kot takrat je še dandanes prepričan, da si lahko politične sile na – pa čeprav demokratični – oblasti nacionalne, torej po njegovem prepričanju nejavne, ampak preprosto državne medije, kot so ta trenutek v Sloveniji nacionalna RTV, Slovenska tiskovna agencija, portal Siol in Planet TV, preprosto podredi, saj ji to nekako pripada glede na rezultate volitev.

Čeprav je mogoče prav tovrstno razumevanje vsakokratne prilastitve in podreditve domala vseh vzvodov demokratične oblasti ključni razlog, da se posamezne politične stranke že pred nastopom na volitvah v državni zbor zavezujejo, da se v morebitnih koalicijah in vladi, ki bi ji načeloval prav Janez Janša in v katerih bi bila največja vladna in koalicijska stranka njegova SDS, ne vidijo, se bodo očitno na lastni koži lekcije, kako je, ko te Janša reže kot salamo, ponovno ali pač premierno naučile sedanje koalicijske partnerice Nova Slovenija, DeSUS in Stranka modernega centra. Kljub posameznim politično pričakovanim pomislekom in negodovanjem, denimo v DeSUS in SMC, katerih cilj pa je predvsem čim prej izterjati, kar so si s koalicijsko pogodbo zase vsaj na papirju zagotovili, pa bodo tokratne koalicijske partnerice in še posebej Nova Slovenija slej kot prej morale spoznati, da se iz te poti v nepovratno, ne samo zaradi zlorab in oškodovanja javnih sredstev pri nabavi zaščitne medicinske opreme, nenazadnje so se pri tem okoristili tudi vsaj nekateri posamezniki, povezani s SMC in NSi, ampak predvsem zaradi razgradnje demokratičnih institucij in ponovno vzpostavitvijo SDS omrežja oblasti, pravzaprav že ne da več izstopiti.

Te dni se res vse preveč javne pozornosti namesto spopadom znotraj predvsem DeSUS med strujami Tomaža Gantarja in za tako staro stranko še naprej novopečene predsednice Aleksandre Pivec, vre pa tudi v SMC, namenja medlim in dokaj v smislu se bomo še pogovorili nedorečenim kritikam potez in načinu vodenja, kot ga že v tretje izkazujeta Janez Janša in stranka SDS. Vojne napovedi na vse strani so pač prvovrstna dimna zavesa za zlorabo javnih sredstev in vzvodov demokratične oblasti. In glede na vse se ne bo čistih rok iz te koalicije in vlade izvila niti ena sama politična stranka, saj so za to številne priložnosti – denimo, ko je bil na čelo Urada za preprečevanje pranja denarja, ki med drugim preiskuje poslovanje SDS, imenovan član in svetnik SDS Ivan Kopina – že preprosto zamujene. Toda tako to gre. Janez Janša je ostal zvest samemu sebi in nenazadnje svojim volivcem, ki edini od njega kupujejo in z njim podoživljajo vso to sovraštvo ter vse te vojne napovedi, ostale koalicijske stranke pa ostajajo zgolj politična kolateralna škoda vseh teh ideoloških tem v tej totalitarni vojni in vojni upravi Janeza Janše in SDS.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vojnim stanjem in vojno upravo žabjega princa Janeza Janše kot dimno zaveso za zlorabo javnih sredstev in demokratičnih pooblastil v zobeh poskrbel Tomaž Z.