Po včerajšnji, sicer prekinjeni seji sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kot najpomembnejšega organa vodenja stranke od enega do drugega kongresa, in na njej vendarle s 33 glasovi za in 19 proti izglasovani nezaupnici predsednici in ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandri Pivec, je – čeprav podpredsednik DeSUS in minister za zdravje Tomaž Gantar ali vodja poslanske skupine ter dolgoletni poslanec DeSUS Franc Jurša nikakor nista Marlon Brando in Aleksandra Pivec seveda ne Maria Schneider – vse bolj jasno, da januarska menjava dolgoletnega predsednika Karla Erjavca v DeSUS pleše svoj zadnji tango. Nenazadnje je to s pripravljenostjo, da kot predsednica odide na čimprej, a ne prej kot konec oktobra ali novembra sklicanemu izrednemu kongresu, potrdila tudi sama, pa čeprav se še vedno zdi, da v njej ni umrla trohica političnega upanja, da bi se na kongresu in tajnem glasovanju ponovno manifestirala tista večina, ki ji je vendarle pomagala poraziti in iz politične javne pozornosti odstraniti Karla Erjavca, je to ob dejstvu, kako zelo ideološko preračunljiva je v političnem smislu v teh dneh v očeh javnomnenjskih anket pač potapljajoča se stranka DeSUS, res malo verjetno, vsaj glede na to, kaj vse želijo tudi nasprotniki Pivec z njeno eliminacijo v javnosti prikriti.

Kar je te dni v skupnem interesu obeh taborov v Demokratični stranki upokojencev – ki je v svojem političnem obstoju edina redno sodelovala v tako samooklicano levih kot v politični praksi preverjeno desnih vladah in koalicijah, kot je tudi sedanja tretja vlada in koalicija Janeza Janše – torej tako nasprotnikov Aleksandre Pivec, ki so ji na sinočnji, sicer prekinjeni seji sveta stranke vendarle s prepričljivo večino izrekli nezaupnico, kot njenih zaenkrat še preostalih podpornikov, je, da se ob pravnoformalnih razpravah, kdo in kdaj se lahko odstavi predsednico – na katere bo prvi odgovor poskusila dati že strankina komisija za statutarna vprašanja in pritožbe, očitno neko mini ustavno sodišče v Demokratični stranki upokojencev Slovenije – nihče ne ukvarja z vpletenostjo preostalih članov stranke, na primer župana Danila Markočiča, čigar občina Izola je sprva poravnala račun predsedničinega zasebnega bivanja. Tudi po morju so ministrico oziroma predsednico Aleksandro Pivec z družino namreč prevažali člani njene stranke, pa nenazadnje je tudi sama – blagor ubogim v duhu – izjavila, da je takih obiskov v tem in prejšnjem mandatu opravila že več kot sto.

V DeSUS si ne glede na razplet oziroma večino podpornikov ali nasprotnikov Aleksandre Pivec v komisiji za statutarna vprašanja, na katero so preložili breme odločanja, kdo in pod kašnimi pogoji lahko razreši predsednico, ki ji je nezaupnico enotno izrekla celotna poslanska skupina petih poslancev, podpredsednik in predsednik sveta stranke ter nenazadnje prepričljiva večina sveta stranke – kar bi kod drugod sicer že samo po sebi zadostovalo za njen nemuden odstop – sicer nihče prav ne želi kakorkoli ogroziti načrtovane ustanovitve Urada za demografijo. Ta bo s statusom ministrstva brez listnice in sedežem v Mariboru – čeprav podrobnosti ustanavljanja demografskega sklada iz najbolj odličnega premoženja, kar ga še premore država, iz katerega bi se naj financiral namen in smisel demografskega urada, ostajajo neznane in predvsem tudi v sedanji koaliciji politično neusklajene – vsaj ena in edina, pa čeprav brez demografskega sklada in premoženja zgolj simbolna zmaga za stranko DeSUS, s katero lahko ta vsaj poskuša med svojim, po vsej državi razprostranjenim članstvom utemeljiti svoje sodelovanje in delovanje v tretji desni vladi in koaliciji Janeza Janše.

Tako kot si torej tako nasprotniki kot še preostali podporniki Aleksandre Pivec – ki se kljub nedvomno dokazanemu lastnemu, šele pod pritiskom javnosti s plačilom računa popravljenemu nezakonitemu ravnanju, tudi s pomočjo naročenih pravnih mnenj, sklicuje prav na pravo in vprašanje zakonitosti lastne razrešitve, izguba političnega zaupanja pa je pravzaprav ne moti – želijo, da bi se čim manj javno razpravljalo, kaj bo brez pripadajočega premoženja države v Mariboru počel Urad za demografijo, tako si želijo tudi čim manj javne razprave, s kom vse se za morebitne ugodnosti političnega prestopa v opozicijo dogovarjajo sicer zaenkrat presenetljivo še naprej enotni poslanci poslanske skupine DeSUS. Ker je svet njihov predlog nezaupnice predsednici stranke Aleksandri Pivec z veliko večino podprl, politična cena in rating poslancev DeSUS ostajata visoka, pa čeprav bo tudi sklep o nezaupnici stopil v veljavo šele enkrat takrat, ko se bo včeraj sinoči prekinjena seja sveta stranke uspešno nadaljevala in končala.

Sinočnja, čeprav prekinjena seja sveta stranke DeSUS je sicer potrdila tudi to, da pismo predsednice Aleksandre Pivec članom ni bilo prav uspešno oziroma da si ta s pismom, v katerem poziva k razumu v stranki vsaj do izrednega kongresa, med članstvom oziroma vsaj člani sveta zaradi afere Vinakras in, kot se bi šele utegnilo dokončno izkazati, finančno težje afere SRIPT ni povrnila izgubljenega zaupanja. Nenazadnje je po sinočnjem nastopu Aleksandre Pivec v Odmevih tudi nepreklicno jasno, da je le tudi sama spoznala, da za njo pravzaprav ni omembe vredno število somišljenikov, ki bi zapustili vendarle varna politična nedra na terenu dobro organizirane stranke in ji sledili v novo politično avanturo, ki bi se tako ali tako končala, kot se je denimo končala politična pot in vloga odpadnika iz DeSUS Franca Žnidaršiča. Toda tako to gre. Za ideološko neoprijemljivo večino stranke DeSUS, ki se je na zadnjih volitvah za naklonjenost volivcev pod vodstvom Karla Erjavca in skupaj s Pozitivno Slovenijo ljubljanskega župana Zorana Jankoviča potegovala kot Levi blok, sedaj pa enako brez težav podpira aktualne politike desničarskega razčlovečenja migrantov in prosilcev za azil v postojnskem Centru za tujce, je usoda Aleksandre Pivec pravzaprav nepomembna. Samo po sebi je jasno, da se bo ta morala z mesta predsednice stranke posloviti, odprto ostaja le, kdaj in kdo jo lahko razreši ter nenazadnje kako dolgo še bodo to ideološko neoprijemljivo politično skrb, pravzaprav pa parazitstvo na upokojenkah in upokojencih Slovenije prenašali in z vstopom čez parlamentarni prag nagrajevali domače volivke in volivci.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Zadnjim tangom v DeSUS predsednice in ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec v zobeh poskrbel Tomaž Z.