Čeprav je ministrica za pravosodje Andreja Katič v prvem odzivu na dogajanje v razglasitvi oprostilne prvostopenjske sodbe v ponovnem sojenju Milku Noviču zaradi domnevnega umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika zapisala, da bi komentiranje konkretnih primerov, kot je tudi obrazložitev sodnika Zvjezdana Radonjića, da je v tem sojenju prihajalo do pritiskov na njegovo sodniško neodvisnost in nepristranskost, lahko pripeljalo do nevarne prakse, in sicer do političnega vpliva na konkretne odločitve neodvisnih organov oziroma celotne sodne veje oblasti, je medijsko in sicer odmeven primer vsekakor nujno še naprej spremljati in se ob njem tudi vtikati v predvsem za domnevno neodvisnost in nepristranskost sodstva na Slovenskem vrsto ne prav prijetnih in nerazjasnjenih reči.

Predsedujoči sodnemu senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi Milko Novič Zvjezdan Radonjić se je namreč v izreku na prvi stopnji oprostilne sodbe tega ponovnega sojenja, saj je bil Milko Novič sprva že pravnomočno obsojen na 25 let zapora zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, oprijel v domači pravosodni in sodni praksi do sedaj sila redkega, pravzaprav pa ne videnega prijema, saj je več kot pol časa izreka namenil hudim pritiskom, ki da jih je bil sam deležen med tekom tega, po zaslugi uspešne zahteve za varstvo zakonitosti in po odločitvi Vrhovnega sodišča, ponovljenega sojenja. Po njegovih besedah včeraj v sodni dvorani Okrožnega sodišča v Ljubljani so se že takoj po prvih narokih začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba. Povedal je še, da je bil deležen tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju.

In čeprav je sodnik Zvjezdan Radonjić prepričan, da je bilo sporočilo vseh teh pritiskov jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno in da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno, se je bil danes na njegove besede primoran odzvati vsaj predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marko Pogačnik. Sodnika Zvjezdana Radonjića je glede navedb o pritiskih pri sojenju Milku Noviču zaprosil za dodatna pojasnila, šele po tem pa, da bo lahko presodil, ali je res prišlo do nedovoljenega posega v sodnikovo neodvisnost. Toda hkrati je tudi samega sodnika Zvjezdana Radonjića postavil na laž z besedami, da nanj nihče v tej državi in v tej zadevi nikakor ni pritiskal.

Po neposrednem navodilu nadrejenega se mora sicer sodnik Zvjezdan Radonjić do navedb, ki jih je izrekel in ki jih že drugi dan zapovrstjo povzemajo slovenska medijska trobila domnevno državotvornega diksurza, opredeliti, in mu do četrtka, do zaključka delovnega časa, posredovati ustrezna pisna pojasnila, ki jih bo preveril, in ugotovitve glede na zaprosilo posredoval tudi predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču. Toda čeprav je Marko Pogačnik kot predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča svojega neposredno podrejenega sodnika že postavil na laž, je hkrati nekoliko neprepričljivo dodal tudi to, da je pošteno sojenje eden izmed osnovnih postulatov delovanja vsakega sodnika in zaradi takšnega ravnanja ta pač ne more biti podvržen nikakršnim ukrepom. Tako smo lahko iz njegovih ust še izvedeli, da po njemu dostopnih informacijah v zvezi z zadevo Novič zoper sodnika Radonjića ne poteka noben disciplinski postopek niti ne noben kazenski postopek in da se Radonjić za zdaj zaradi pritiskov še ni obrnil na Sodni svet.

In če nekako odziv nadrejenih, torej tistih, ki imajo v rokah škarje in platno dnevnega dogajanja v slovenski veji oblasti, že nekako sam po sebi potrjuje navedbe sodnika Radonjića, da so v pritiske na delo sodnikov in nanj osebno vmešani ljudje s samega vrha slovenskega pravosodja, bomo vsekakor z zanimanjem počakali še na prvi odziv Sodnega sveta, katerega vodenje je pravkar prevzel ugledni profesor in sodnik Erik Kerševan. Glavna naloga tega organa je namreč imenovanje in razrešitev sodnikov, toda vodi tudi disciplinske postopke in - kot navaja zakon - "varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva”- konec navedka, ki je ne glede na končni razplet ponovnega sojenja proti Milku Noviču zaradi domnevnega umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika po zaslugi sodnika Zvjezdana Radonjića in tudi prvih odzivih na njegove trditve o pritiskih na njegovo odločanje ta čas vsekakor pod vprašajem. Toda tako to gre. Na prvi stopnji ponovljenega sojenja Milku Noviču pač še nismo pravnomočno izvedeli, ali je kriv ali ne. Smo pa se vsekakor lahko utrdili v prepričanju, da v domači, bojda neodvisni in nepristranski sodni veji oblasti, vse le ni tako zelo lepo in prav, kot bi nas rada prepričala aktualna pravosodna ministrica in sodniška vrhuška.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s prav nič retoričnim vprašanjem, zakaj je potrebno soditi sodišča ob prvostopenjski oprostitvi Milka Noviča, v zobeh, poskrbel Tomaž Z.