Kljub temu da nas od novih predčasnih parlamentarnih volitev v državi in novega predčasnega volilnega molka loči le še dobrih 10 dni ter da je danes še zadnji dan, ko je mogoče zahtevati glasovanje po pošti iz bolnišnic in zaporov, kar bo gotovo izkoristil vsaj na volitvah kar iz zapora na Dobu kandidirajoči predsednik SDS Janez Janša, bo poslavljajoča se poslanska zasedba v petek ponovno sejala na izredni seji Državnega zbora, na kateri bo obravnavala dva zakona, razglasila rezultat referenduma o arhivih in imenovala dva poslanca namesto Romane Tomc in Franca Bogoviča. Toda ker so volitve tako rekoč pred vrati in ker so vse politične stranke na Slovenskem brez izjeme globoko v medsebojnem predvolilnem merjenju političnih moči in nabirki predvolilne naklonjenosti domačih volivk in volivcev, na kar opozarja tudi 44 prijav, ki so jih v preteklih dneh na Uradu informacijskega pooblaščenca prejeli zaradi nezaželenih SMS sporočil s politično vsebino iz neznanih predplačniških mobilnih številk, so, kar je ob predaji poročila varuha človekovih pravic za 2013 ugotovila tudi varuhinja Vlasta Nussdorfer, vrata države za navadnega človeka na Slovenskem prepogosto zaprta.

Ker smo le sredi zadnje etape oziroma finiša tokratne medle in brezizrazne predvolilne kampanje, preostale politične sile aktualne zasedbe Državnega zbora le niso nasedle in se v petek na izredni seji le ne bo obravnavalo ne predloga SDS za spremembo zakona o kazenskem postopku, s katerim bi po domače neodvisnemu sodstvu določili roke za obravnavo in izpeljavo postopkov, in ne predloga poslancev Zavezništva Alenke Bratušek za spremembo zakona o vladi, s katerim bi se naj črno na belem uzakonilo dejstvo, da se pravnomočno obsojeni politiki, kot zaenkrat še je tudi Janez Janša, iz zapora le ne bi mogli potegovati za najvišje izvršne in javne funkcije v državi. Da se sicer zakonodaja v državi, tudi zaradi finančne krize, včasih sprejema zelo na hitro, konkretne zakonske rešitve pa so nedomišljene, premalo konkretne in nekatere celo v direktnem nasprotju z ustavo, pa v tokratnem in najobsežnejšem poročilu v vseh 20 letih delovanja institucije ugotavlja tudi aktualna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Kljub temu da se na Urad varuha človekovih pravic nekoliko presenetljivo ni obrnil nihče od inkriminiranih ali vsaj kako drugače prizadetih z zadevo Patria, zaradi katere se denimo najbolj goreči privrženci na Dobu zaprtega Janeza Janše na dnevni bazi dobivajo in kakopak v predvolilne namene zborujejo pred Vrhovnim sodiščem, pa v Poročilu varuha človekovih pravic za leto 2013 ponovno ugotavljajo, da tudi neučinkovito sodno varstvo pripomore k pravno neučinkoviti državi predvsem zaradi nesprejemljivo dolgotrajnih sodnih in upravnih postopkov, kar je le nekoliko voda na mlin tudi Janeza Janše in njegovih privržencev. Ne glede na to, da ima poročilo varuhinje človekovih pravic za leto 2013 skupaj več kot 150 priporočil, od katerih se nekatera že več let ponavljajo in so se zato kot novost v Uradu varuhinje odločili, da v njem posebej označijo, ali so njihova opozorila in priporočila podana prvič, drugič ali pa da jih država in institucije kljub večkratnim ponovitvam še naprej ne upoštevajo, je varuhinja človekovih pravic ob navzočnosti trajno žarečega predsednika Državnega zbora Janka Vebra vse državne institucije in lokalne skupnosti ponovno pozvala, da naj pri svojem delu in sprejemanju odločitev le brezpogojno spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine.

Tako kot marsikod na Slovenskem tako tudi v Uradu varuha človekovih pravic ugotavljajo, da je navaden človek na Slovenskem prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, ki ni vedno v službi ljudi in občasno ne ščiti skupne javne koristi ter ne zadovoljuje ustrezno potreb in interesov vseh prebivalcev. Nenazadnje navedbe iz poročila varuha človekovih pravic za leto 2013 črno na belem potrjuje dejstvo, da je bila država Slovenija v minulih letih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice kar 250 krat kaznovana zaradi pre-dolgotrajnih sodnih postopkov. Kljub temu da je novost letošnjega poročila tudi to, da so v njem posebej pohvaljeni vsi, pri katerih so zaznali vsaj kak napredek, je varuhinja Vlasta Nussdorfer le opomnila, da je kakih 100 priporočil iz predhodnega poročila varuha Državni zbor sicer brez omembe vredne razprave v celoti sprejel, a so žal nekatera, tako kot vsa prejšnja leta, ostala zgolj mrtva črka na papirju sicer lično izdelanega in lepo zapakiranega rednega letnega poročila o delu varuha človekovih pravic.

Vlasta Nussdorfer sicer upa, da bo letos drugače in da bodo poslanke in poslanci ter politične stranke na Slovenskem priporočila vzeli bolj resno kot prejšnja leta. Toda to je, kot je v skladu s poslovnikom pojasnil poslavljajoči se predsednik Državnega zbora Janko Veber, na dnevnem redu prihodnje zasedbe Državnega zbora predvideno šele tam enkrat septembra, kar naj bi po njegovih besedah bil še dodaten argument, da se čim prej oblikujeta koalicija in vlada. S tem pa naj bi se delo v Državnem zboru že ob nastopu novega, kdo ve če tudi res štiri letnega mandata, začelo prav na področju, ki je izjemno pomembno za vsakega posameznika v naši družbi, še posebej ko vsaj v predvolilnem času kart naprej politično ugotavljamo, da so se številne posledice gospodarske in finančne krize odrazile predvsem na standardu vsakega posameznika.

Toda v resnici so se na standardu vsakega posameznika v predčasno zaključenih mandatih Boruta Pahorja, Janeza Janše in Alenke Bratušek odrazile predvsem posledice v vladah in koalicijah Državnega zbora politično sprejetih odločitev, kako se gospodarski krizi postaviti po robu na račun povprečnega davkoplačevalca. Toda tako to gre. Do začetka tokratnega predvolilnega molka v petek 11. julija ob polnoči je v razmerah domače politične ne-kulture in kokošjega zgodovinskega spomina povprečnega volivca, ki se denimo v Ljubljani ne spomni več niti enega od nerealiziranih velikopoteznih projektov že razpadle ekipe ljubljanskega župana in staro novega predsednika pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, v predvolilni kampanji pod načelom - cilj osvojiti čim več glasov opravičuje vsa možna sredstva - dovoljeno reči in obljubiti prav vse. Vrata domače države pa bodo za navadnega človeka na Slovenskem ostala zaprta tudi do naslednjega poročila varuha človekovih pravic.

ODPOVED: Tudi za tokratni prvi direktorski N-euro moment sem z dejstvom, da so vrata slovenske države za navadnega človeka zaprta tudi, ko v državi ni predvolilne kampanje, v zobeh, poskrbel Tomaž Z.