Ljubljanski župan in nesporni ustanovitelj še ne leto stare največje politične stranke sedanje sestave Državnega zbora Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič je včeraj na zdaj že rednih nagovorih javnosti oziroma srečanjih s predstavniki domače sedme sile ponovno zatrdil, da začasna predsednica vlade in nadomestna predsednica prav Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek vlado vodi povsem suvereno. Ko se je, kot se je zapisalo domači nacionalni tiskovni agenciji, Janković dotaknil tudi političnega in gospodarskega položaja v državi, je namreč izrazil konceptualno nasprotovanje enemu od ključnih fiskalnih ukrepov iz tako imenovanega programa stabilnosti, ki ga je danes dopoldan na Ekonomskem socialnem svetu tako imenovanim socialnim partnerjem predstavila njegova torej bivša politična varovanka in aktualna premierka, katere vlada namerava slovenski voz iz domačega blata neuravnotežene javne porabe potegniti predvsem z vrsto čim bolj splošnih in na pleča čim širšega kroga davkoplačevalcev preloženih dodatnih davčnih obremenitev.

Program stabilnosti, kot ga kot edino še preostalo možnost za samostojno in suvereno ukrepanje v boju z že tako pre-zadolženo javno blagajno pred vsakega davkoplačevalca na Slovenskem na mizo postavljata vlada in očitno tudi ta samozvana levo sredinska koalicija, ki je iz lastnih vrst sestavila ministrsko ekipo Alenke Bratušek, predvideva dodatne davčne obremenitve, ki naj napolnijo požrešni državni proračun oziroma uravnotežijo zdaj pač preobsežno javno porabo na več za osebne finance vsakega posameznika občutljivih področjih. Najprej bodo v skladu z delovnimi načrti samooklicano levo sredinske koalicije in vlade, ki jo sestavljajo Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanska lista in DESUS, za zmanjšanje proračunske luknje s tako imenovanim kriznim davkom plačali vsi, ki v tej državi zaenkrat še prejemajo plačo ali kakršenkoli že drug aktiven prihodek.

Ta novi krizni davek bo sicer začasen, veljal naj bi zgolj leto in pol, ter progresiven, kar nekako pomeni, da bremeni progresivno, oziroma da nam ga bo država odmerila vsem v enakem odstotku od naših aktivnih prejemkov. Če poenostavimo, za začetek bomo zaradi krize in slabega upravljanja javnih financ politično vodene domače države za leto in pol ostali brez dodatnega X odstotka svojih dohodkov. Kakšen naj bi sicer ta X bil oziroma koliko bi to naj v imenu krize za reševanje države Slovenije zneslo za vsakega posameznega davkoplačevalca, pa zaenkrat še ostaja politična neznanka.

Da ta politična odločitev ni lahka in da kaj in koliko bi pravzaprav ne ve dobro niti sama predlagateljica oziroma vlada, povedo neuradni podatki, da bodo obdavčeni vsi bruto prihodki v razponu med 0,5 in 5 odstotki, o tem kdo, koliko oziroma kakšni bodo ti novi progresivni krizni davčni razredi, pa se še debatira. Vladni predlog menda je, da naj bi bile bruto plače v višini od minimalne do povprečne obdavčene pol odstotno, povprečne enoodstotno, dvakratnik povprečne bruto plače 1,5 odstotno, trikratnik povprečne bruto plače dvoodstotno, bruto plače višje od trikratnika povprečne plače pa bodo v imenu krize in kriznega davka za leto in pol manjše za 5 odstotkov.   

Dodatnih davčnih prilivov si sicer ta samooklicana levo sredinska vlada po besedah samega ljubljanskega župana Zorana Jankovića njegove nekdanje politične varovanke Alenke Bratušek obeta tudi s dodatnim davkom na nepremičnine, povišanjem sodnih taks, dodatno obdavčitvijo prodaje loterijskih srečk in sladkih pijač. Nekaj malega pa namerava privarčevati na račun odprave rekreacijskega dodatka za upokojence in znižanju skupne mase za plače za javne uslužbence. Konceptualni spor med ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in po njegovih besedah njegovo nekdanjo politično varovanko in sedanjo predsednico vlade, ki da to prav tako po njegovih besedah povsem sama in suvereno vodi, Alenko Bratušek pa izhaja iz še enega od na splošno porabo vsakega posameznika ciljajočih fiskalnih ukrepov – dvigom sedanjih splošnih stopenj davka na dodano vrednost.  

Dvig obstoječih splošnih stopenj davka na dodano vrednost oziroma DDV, ki ga uvrščamo med davke na potrošnjo in je vsefazni in posredni davek na promet blaga in storitev, ki se ga plačuje v vsaki fazi proizvodno-distribucijske verige, je bila sicer ena od temeljnih predvolilnih obljub takratne Liste Zorana Jankovića. Nadomestna predsednica sedanje Pozitivne Slovenije sicer predlaga, da se s 1. januarjem prihodnje leto splošna stopnja DDV poviša za dve odstotni točki iz 20 na 22 odstotkov in spodnja stopnja DDV za odstotek iz sedanjih 8,5 na 9,5 odstotkov. Vsa konceptualna razlika med Jankovićem in Bratuškovo je sicer danes v tem, da Zoran spodnje meje DDV, s katero je obdavčena hrana, voda in nekatere za življenje vsakega pomembne storitve, ne bi dvigal, podpira pa dvig splošne stopnje DDV na 22 odstotkov.

Predlagani program stabilnosti samo oklicane levo sredinske vlade in koalicije Alenke Bratušek bo morda stabiliziral javne finance, gotovo pa bo dodatno obremenil in destabiliziral predvsem osebne finance slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev. Dvig DDV-ja pomeni le višje cene izdelkov in storitev. Manjši prihodki pa zgolj manj potrošnje in porabe. Toda tako to gre. Če bo iz vladnega predloga in programa stabilnosti, ki to ni niti za koalicijo in vlado Alenke Bratušek, izpadel predlog za dvig nižje stopnje DDV, kot si to želi ljubljanski župan in ustanovitelj Pozitivne Slovenije Zoran Janković, bo jasno vsaj, ali je prva predsednica vlade v po-osamosvojitveni zgodovini železna, ali zgolj slamnata lady. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s programom stabilnosti koalicije in vlade Alenke Bratušek v zobeh poskrbel Tomaž Z.