1. 5. 2024 – 16.00

Živel 1. maj, praznik boja za pravice delavcev

Tokratni 1. maj, ki so ga kot praznik dela in ne praznik boja za pravice delavcev za svojega prevzeli tudi takšni kapitalisti, kot sta današnji govorec na tradicionalnem sindikalnem srečanju na Rožniku v Ljubljani in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković ter podjetnik Ivo Boscarol, ki bo slavnostni govornik na prav tako tradicionalnem prvomajskem druženju v Opatjem Selu pri Kostanjevici na Krasu, obeležujemo pod vtisom podatka Statističnega urada, da je bilo lani oziroma v letu 2023 v Republiki Sloveniji delovno aktivnih največ doslej oziroma približno 941.300 ljudi – kar je za 19 odstotkov več delovno aktivnih oseb kot pred desetimi leti, ko jih je bilo okoli 791.300 – od katerih pa je 15 odstotkov iz tujine uvožene delovne sile; in da povprečna starost delovno aktivnih narašča, saj je lani znašala 43,6 leta, deset let prej pa 42 let. Kljub temu so se tako današnji sindikalni kot drugi slavnostni govorniki po vsej državi, denimo predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednik vlade Robert Golob in nenazadnje minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter njegova državna sekretarja Igor Feketija in Dan Juvan, oprijeli že tradicionalnih prvomajskih besednih zvez in miselnih vzorcev, kot je »delu čast in oblast« oziroma vsaj spoštovanje, kot je izpostavila predsednica. Na to, da tudi danes v 21. stoletju številni delavci še vedno ne uživajo vseh priborjenih pravic, a ne tudi na to, da se njihovo število povečuje, je opozoril zgolj državni sekretar Juvan.

Ne glede na to, da se tudi na ministrstvu za delo, ki je le v rokah najmanjše koalicijske stranke Levica, zavedajo, da imamo tako v Sloveniji kot drugod v neoliberalno kapitalističnih državah in družbah porast tako imenovanih novih oblik dela, po katerih so – kot pravilno ugotavlja sekretar Dan Juvan – kuharji, prodajalke, prevajalci, oblikovalci, vozniki in dostavljavci danes samostojni podjetniki, pa tudi na ministrstvu za delo pod političnim okriljem Levice še naprej stavijo na stare in za nekatere žal že minule čase primerne politične rešitve.

K več delavskim pravicam tudi na področju tako imenovanih novih oblik dela, ki jih še kako dobro znajo za še več dobička zase oziroma lastnike izkoriščati prav kapitalisti, kot sta že omenjena slavnostna govornika Boscarol in Jankovič, naj bi prispevala strategija za odpravo prekarnosti, ki jo pripravljajo na ministrstvu za delo in ki bo med drugim vsebovala jasneje določeno definicijo delovnega razmerja, saj naj bi bilo njeno ključno izhodišče, da bo oblikovana jasna ločnica med dejanskimi samostojnimi podjetniki, ki delujejo na trgu, in prikrito zaposlitvijo, po kateri bi do rednega delovnega razmerja, kot vendarle dandanes svojevrstnega relikta delavskih bojev iz prejšnjega in predprejšnjega stoletja, prišli vsi, ki bi naj bili do tega glede na naravo svojega dela upravičeni, ne da bi se kaj posebej naprej ukvarjali s tistimi samozaposlenimi, samostojnimi podjetniki in drugimi avtorji, ki so še naprej prepuščeni, da ostanejo oziroma da delujejo na trgu, pa čeprav je ta vsaj v slovenskih razmerah še kako nesvoboden, delujoči na njem pa so za razliko od zaposlenih za določen ali nedoločen čas v smislu delavskih pravic bistveno manj zaščiteni.

Za tolikšen dvig števila delovno aktivnih sta sicer v prvi vrsti najbolj zaslužni dejavnosti, v katerih izrazito prevladujejo tuji delavci. In sicer gradbeništvo, v katerem se je število delovno aktivnih v zadnjih desetih letih dvignilo za 48,3 odstotka ali za nekaj več kot 25.100 na okoli 77.200, in informacijske ter komunikacijske dejavnosti, v katerih se je število delovno aktivnih povečalo za 44,4 odstotka. Hkrati pa se je ne glede na vse lepe politične obete in načrte ministrstva za delo v vladi Roberta Goloba, ki je vendarle v rokah stranke Levica, povečalo tudi število samozaposlenih, ki jih je ob koncu lanskega leta bilo približno 101.700, še za okoli 50 več pa jih je bilo mesec prej, ko je njihovo število doseglo najvišjo vrednost doslej.

Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je sicer stopnja registrirane brezposelnosti ob koncu prejšnjega leta znašala 4,9 odstotka, kar je skoraj trikrat manj, kot je bila pred desetletjem, ko je bila 13,5-odstotna. Toda to v prvi vrsti priča, kako zelo učinkovite so te tako imenovane nove oblike dela pri manjšanju stopnje registrirane brezposelnosti pri nas. Ob letošnjem prazniku ne dela, ampak boja za delavske pravice, so tako zgolj iz Sindikata novinarjev Slovenije opozorili, da so časi, v katerih praznujemo letošnji 1. maj, novinarji pa 3. maja tudi mednarodni dan svobode medijev, težki, in da bi vse večji razred vse bolj individualiziranih delavcev, tudi v medijih, moral začeti novo delavsko gibanje, ki bi bilo internacionalizirano, čemur so se z današnjim pravkar potekajočim delavskim protestom na Kongresnem trgu v Ljubljani pod geslom »Prvi maj delavstvu nazaj!«, v katerega so enakovredno vključeni tudi vsi ne za določen ali nedoločen čas zaposleni delavci, pridružili še v sindikatih Mladi plus in Zasuk, društvu Iskra in Centru za družbeno raziskovanje – Cedra. Toda tako to gre. Ob današnjih govorih predstavnikov sindikalnih central, ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, podjetnika Iva Boscarola, predsednice države Nataše Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in drugih predstavnikov kapitala je pač samo po sebi tudi ob tokratnem prazniku ne dela, ampak boja za pravice vseh in ne zgolj redno ali za določen čas zaposlenih delavcev jasno, da nič ne kaže, da bodo tako s strani političnih odločevalcev kot lastnikov kapitala, ki te financirajo, tudi kaj kmalu uslišani.

ODPOVED: Tudi za tokratni, praznični N-euro moment sem s tem, da 1. maj ni praznik dela, ampak boja za pravice vseh delavcev v zobeh poskrbel Tomaž Z.