Ob ustanovitvi sicer že 15. novembra registriranega Inštituta, za katerim stojijo kadri, aktualno vodstvo in sama v tem mandatu ponovno vladna oziroma koalicijska stranka Socialni demokrati, je 25. aprila v angleškem jeziku in z naslovom »Last chance to change? Future of the EU and the Role of Social Democracy«, torej »Zadnja možnost za spremembo? Prihodnost EU in vloga socialne demokracije« v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala mednarodna konferenca »Vrh 1. maj«, ki je bila namenjena razpravi o ključnih izzivih Evropske unije, socialdemokratskih usmeritvah ter vlogi političnih fundacij pri podpori evropskemu povezovanju in oblikovanju javnih politik, na njej pa sta, tako se je le zapisalo poročevalcu Slovenske tiskovne agencije, očitno svojo vizijo socialdemokratske družbe predstavljala ob generalnem sekretarju stranke SD Klemnu Žibretu še edina preostala soustanoviteljica Inštituta 1. maj, zunanja ministrica v vladi Roberta Goloba in nenazadnje predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, a za včerajšnjo rabo pomembneje aktualni predsednik nemške politične fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung Martin Schulz, za katero stojijo kakopak nemški socialdemokrati, kar že na prvi pogled pove, da pri idejni zasnovi domačega socialdemokratskega Inštituta 1. maj pač ne gre za ne vem kako zelo originalno idejo in poslanstvo. 

Ne glede na to, da je bil inštitut 1. maj registriran že jeseni lani, je namreč okoli tega pravnega subjekta – ki se bo naselil na dosedanjem sedežu SD oziroma po novem Hiši naprednih idej na Levstikovi 15 v Ljubljani, za katero tudi opozicijski prvak in predsednik SDS Janez Janša s sodno odredbo in njegovim opravičilom SD, pa naj bo še tako kilavo, ve, da ni bila ukradena, in katerega prvi zastopnik oziroma direktor je na zadnjih volitvah pač neuspešni nekdanji poslanec Jan Škoberne, kot se izkazuje iz njegovega že 5. profila na socialnem omrežju LinkedIn – še naprej znanega bolj malo. Po besedah predsednice njegovega strokovnega sveta in nekdanje ministrice Anje Kopač, se bo SD-jev Inštitut 1. maj v strokovno, družbeno in politično življenje vključeval kot socialdemokratski think tank, torej neke vrste miselna organizacija, s katero želijo v aktualno drugi največji vladni stranki okrepiti razpravo in stroko ter javnost – očitno še bolj intenzivno kot do sedaj – vključiti v snovanje javnih politik nasploh. 

Kot v imenu inštituta druge največje vladne stranke in tudi druge stranke po organiziranosti in razvejanosti lokalne mreže oziroma strankinih odborov pri nas pravi Anja Kopač, ki se ji takisto na zadnjih državnozborskih volitvah čez parlamentarni prag ni uspelo uvrstiti, jedro inštituta sestavlja trenutno 10-članski strokovni svet, v katerem so univerzitetni profesorji in doktorji znanosti s področja prava, sociologije, ekonomije in zgodovine ter posamezniki, ki so pomembno prispevali k razvoju slovenske politike v preteklosti, in sicer Aleksandra Kanjuo Mrčela, Rado Bohinc, Polonca Domadenik Muren, Mirko Pečarič, Božo Repe, Matjaž Koman, Jože Smole, Sonja Lokar, Nataša Kovač in Helena Kamnar, kar da je neka intelektualna zasnova, s katero želijo voditi odgovoren dialog tudi širše v našem, pravzaprav pa njihovem političnem prostoru.

 Ob tem se v Inštitutu 1. maj nameravajo povezovati v mednarodnem prostoru, pri čemer pa se že vnaprej ve, da so njihovi najpomembnejši partnerji sestrske, prav sestrske, politične fundacije v EU, ob že omenjeni Friedrich-Ebert-Stiftung pa še avstrijski Karl-Renner-Institut, švedski Olof Palme Center in Fundacija za evropske progresivne študije, ki sorodne fundacije združuje na ravni EU in se ji bo ali se ji je že očitno priključil tudi Inštitut 1. maj. V Hiši naprednih idej pod okriljem stranke Socialni demokrati, katere sedež se ne glede na neugodne bilance stranke seli v strogi center in novogradnjo na Nazorjevi, pa naj bi, tako si namreč po besedah Anje Kopač želijo, sobivale še druge nevladne organizacije – kar uradno sicer so tudi strankarski inštituti in druge pravne oblike takih para-nevladnih organizacij, kot je tudi Inštitut 1. maj – kot je denimo edino izpostavljeni Inštitut za ekonomsko demokracijo, da bi nekdanji sedež SD na Levstikovi 15 enkrat v nedefinirani prihodnosti postal odprt prostor za diskusijo, a tudi socialdemokratska druženja. 

Inštitut 1. maj sicer svojih spletnih strani ali socialnih omrežij zaenkrat še nima, kaj več o njegovem namenu in poslanstvu zaman iščete tudi na spletnih straneh Socialnih demokratov, še največ se izve iz že omenjenega LinkedIn profila njegovega zastopnika Jana Škoberneta, toda tudi tu so informacije in objave skope, v Inštitutu že izvajajo treninge za trenerje in projekt Lokalni aktivator, največja dosedanja zgodba pa ostaja mednarodna konferenca Vrh 1. maj, na katere skupni novinarski konferenci je gostujoči predavatelj Martin Schulz pribil, da demokratični ljudje preprosto morajo razumeti, kaj se dogaja, da morajo razumeti strukturne mreže in da potrebujejo zmožnosti, da lahko razumejo in da si lahko prizadevajo za demokratično družbo. Toda tako to gre. Schulz je v svojem nastopu pred zbranim cvetom domače socialdemokratske misli še posebej izpostavil pomen sodelovanja političnih struktur s civilno družbo in sindikati, kar pa je nekaj na kar so, in nenazadnje to potrjujejo tudi z ustanovitvijo Inštituta 1. maj, vsaj v domači Socialni demokraciji nekako pozabili. Tako je že res, da demokratični ljudje morajo razumeti, kaj se dogaja, povsem drugo vprašanje pa je, ali to razumejo v tem primeru pač socialdemokratski politiki, ki imajo le v tem času in mandatu v rokah škarje in platno za kakršnekoli spremembe že nujne izvršne ter zakonodajne oblasti. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vzklikom Živel Inštitut 1. maj in da bi socialna demokracija naposled le spregledala, kako zelo se je oddaljila od delavstva, civilne družbe in sindikalnega gibanja, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vira fotografij: https://twitter.com/tfajon/status/1651236508496453632 / https://images.app.goo.gl/wuHAVTH5XRM5X4m37