Robert Golob, predsednik vlade Slovenije, ki da ni popolna, a da ostaja trdna v svoji zavezanosti demokraciji, človekovim pravicam in enakosti, na današnji dan državnosti v skladu s svojo poslanico, po kateri je moč Slovenije v tem, da zna dvigniti pogled, ko je najtežje, na vrhu pakta NATO v Haagu ne bo nasprotoval skupni izjavi, v kateri se bodo voditelji držav zavezali k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda, čeprav niti sam točno ne ve, od kod bo ta nepopolna Slovenija vzela ta sredstva, in čeprav ga k temu, da tako kot socialistični premier Španije potrdi svojo zavezanost demokraciji, človekovim pravicam in enakosti, ter predvsem z Ustavo RS zapovedani mirovniški politiki, tokrat složno pozivata predsednika obeh koalicijskih partneric, in sicer tako koordinatorica Levice Asta Vrečko kot predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han.

Ne glede na razkol v samooklicano levosredinski koaliciji strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, ki se sicer nekako že samoumevno vidijo pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti tudi v naslednjem štiriletnem mandatu po parlamentarnih volitvah najkasneje do konca aprila prihodnje leto, je Robert Golob zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda pripravljen ne nasprotovati oziroma ga podpreti, ker da so v dolgih in težkih pogajanjih dosegli razširitev definicije, da varnost ni samo orožje in da sedanja definicija izdatkov pokriva tudi grajenje odpornosti družbe, in sicer ne samo zaradi trenutnih zunanjepolitičnih razmer, ampak tudi zaradi priprav na podnebno krizo in tej sledečo prehransko krizo. Pri tem pa – in to očitno ni prepričalo ali pomirilo predstavnikov Socialnih demokratov ter Levice – ni bil najbolj natančen, na kaj se pravzaprav nanaša. Sklepna izjava, v kateri se bodo voditelji držav pakta NATO še to popoldne pod pritiskom generalnega sekretarja Marka Rutteja in administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa zavezali k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, naj bi sicer res določala, da bodo od tega morale zaveznice 3,5 odstotka BDP nameniti za naložbe neposredno v obrambo, še dodatnih 1,5 odstotka pa v naložbe, povezane z njo. Toda že teh 3,5 odstotka je za pol odstotka več, kot so bili s stisnjenimi zobmi sprva pripravljeni požreti vsaj Socialni demokrati, medtem ko je Levica prevzela retoriko iz stranke izključenega Miha Kordiša, da je potrebno nasprotovati vsakemu dodatnemu zvišanju izdatkov za obrambo. 

Da je sicer politika Roberta Goloba, da 5 odstotkom BDP-ja za obrambo na današnjem vrhu pakta NATO ne nasprotuje, pravzaprav nenačelna in da v prvi vrsti kaže, da se ne želi izpostaviti tako neokolonialni in imperialni kritiki najpomembnejših članic zavezništva kot lastnih nad povečevanjem izdatkov za obrambo po diktatu pakta NATO zaskrbljenih volivcev, pa dodatno pove njegovo stališče, da je takšna izjava povsem v skladu s cilji Slovenije, saj da nedavno sprejeta resolucija, ki po besedah predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, namenjenih poslancem opozicijske SDS, nima narave obvezujočega dokumenta, predvideva zvišanje proračunskih izdatkov za varnost in obrambo na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri, in da s tem v celoti izpolnjuje pričakovanja zavezništva do Slovenije, pa čeprav se bodo ta pričakovanja od danes popoldne zaradi njegovega nenasprotovanja zvišala na 5 odstotkov do leta 2035. 

Žebelj v krsto morebitnega koalicijskega sodelovanja s strankama SD in Levica do konca tega in še bolj v naslednjem vladnem mandatu pa je Robert Golob zabil z besedami, da gre pri nasprotovanju Aste Vrečko in Matjaža Hana s strani ZDA in vodstva pakta NATO izsiljenemu povišanju izdatkov na 5 odstokov BDP do leta 2035 za  nastopanje, pravzaprav pa za igre za lastno javnost in da sami v Gibanju Svoboda ne nastopajo, ampak imajo odgovornost do državljank in državljanov, saj da je odgovornost katerekoli slovenske vlade in njenega predsednika, da zagotovi varnost vsem prebivalcem Slovenije, ki da je v tem trenutku po vseh mednarodnih lestvicah varna država. In da je njihova skupna odgovornost, da zagotovijo, da to tudi ostane, je še za potrebe lastne javnosti in kot predvolilno sporočilo koalicijskim partnericam, brez katerih sicer ostane brez parlamentarne večine, pomodroval Robert Golob ob prihodu na zasedanje voditeljev članic NATO. Toda tako to gre. SD in Levica, ter še posebej Matjaž Han in Asta Vrečko, bosta tovrstne politične očitke Roberta Goloba, če naj ostaneta vsaj kolikor toliko politično verodostojna, težko pogoltnila in pozabila, saj nenazadnje razgaljajo njuno podrejeno vlogo v koaliciji in vladi ter elementarno neuspešnost, da bi v njiju njuni stranki opravljali vlogo levosocialnega korektiva. Čeprav pa je bil po slavnostnih navedbah iz poslanice Roberta Goloba ob današnjem dnevu državnosti dan pred 34 leti, ko je Slovenija postala samostojna in suverena država, kar naj bi obeleževali danes, dan, ko smo jasno, složno, pogumno in samozavestno rekli, da odločamo sami, pa je 34 let kasneje samo po sebi glede na današnje nenasprotovanje Roberta Goloba jasno, da danes namesto nas tudi o dvigu izdatkov za obrambo odločajo drugi. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nenasprotovanjem zvišanju obrambnih izdatkov Roberta Goloba kot začetkom razpada koalicije in vlade vsaj v naslednjem mandatu v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Mirovni inštitut / Rabljene knjige