Medijsko poročanje o izraelskem napadu na Iran
V sredini junija je izraelska vojska izvedla napad na Iran. Zahodni mediji so o tem poročali brez jasne opredelitve agresije, brez zgodovinskega ali političnega ozadja in brez preizpraševanja legitimnosti napada. Dogodek je bil predstavljen kot nadaljevanje dolgo trajajočih napetosti, Iran pa kot vir nestabilnosti, ki utegne »eskalirati«, pa čeprav tist, ki je napaden. Civilne žrtve, uničenje infrastrukture, vključno z državno televizijo IRIB, in pravna vprašanja so bili bodisi izpuščeni bodisi potisnjeni na rob. Tovrsten diskurz je prevladoval tudi v slovenskih medijih.
V tokratnem Odprtem terminu bomo na primerih analizirali medijsko poročanje o napadu Izraela na Iran. Spraševali se bomo, kaj sploh pomeni biti javni medij v času, ko se direktne laži predstavljajo kot uravnoteženo poročanje, molk kot profesionalna distanca in pasivizacija, kot (varna) zlata sredina. V ta namen bomo razstavljali mehanizme, ki v strukturi jezika legitimizirajo nasilje – in to celo počno pod okriljem domnevne nepristranskosti.
Komentarji
Ei cjarkoti ste, lubim vjas
Super prispevek! Spominjam se Karmen 20 let nazaj na rtvslo, ko je porocala iz Palestine. 50 sekund je namenila palestinski druzini, ki so jim izraelske oblasti porusile hiso, celo hiso do tal, naslednjih 5 minut pa je bilo namenjenim prebivalcem bloka, v katerega je priletela doma narejena raketa in poskodovala fasado.
To neuravnotezeno porocanje doticne novinarke je stalna praksa, ampak nisem nikoli zasledil, da bi se ga kje resneje naslovilo, denimo v obliki kaksnega suspenza ali premestitev na manj pomembno delovno mesto. Dajte jo probat prijavit vsaj na novinarsko razsodisce. Kejs imate dober.
finko, finči...
Komentiraj