Izraelska vojska je v petek zjutraj izvedla več zračnih napadov na iranske jedrske, plinske in vojaške objekte, med drugim je bombardirala tudi več sosesk v Teheranu. Ironično je nato izraelski premier Benjamin Netanjahu v vnaprej posnetem nagovoru kot razlog za napad navedel, da je Iran tik pred dokončanjem jedrskega orožja, v Izraelu pa je razglasil izredne razmere. Iranske sile so le nekaj ur kasneje proti Izraelu izstrelile več sto dronov. Medsebojno obstreljevanje držav se je nadaljevalo tudi v soboto in nedeljo, pri čemer so sionistične sile ubile vsaj 224 ljudi, iranske pa le 24. Izraelske sile so poleg ciljanja na jedrske objekte svoje napade usmerile tudi proti visokim uradnikom iranske vojske. V zračnih napadih je okupator ubil vrhovnega poveljnika Iranske revolucionarne garde generalmajorja Hosseina Salamija, vodjo obveščevalne službe garde Mohammada Kazemija in njegovega namestnika Hassana Mohaqiqa. Med ubitimi naj bi bil tudi nekdanji obrambni minister in tesen svetovalec vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja Ali Šamkhani, a iranski državni mediji in vlada njegove smrti še niso uradno potrdili. 

Zadnje medsebojne napade sta obe strani izvedli oktobra 2024, potem ko je Izrael izvedel atentat na generalnega sekretarja gibanja Hezbolah Hasana Nasralo, ki se je nahajal v Iranu. Razlike med oktobrskimi in zdajšnjimi napadi pojasni Giuseppe Acconcia, profesor politologije in sociologije severne Afrike in Sredozemlja na Univerzi v Milanu.

Izjava

Razlika je sicer tudi v orožju, ki ga uporabljata obe vojski. Iran namreč uporablja tako imenovane Haj Qasem rakete, ki so hitrejše in močnejše od tistih, ki jih je uporabljal v preteklosti, z njimi pa je uspel predreti izraelsko zračno obrambo. Sionistične sile se med tem glede orožja zanašajo zlasti na svoje največje podpornice in financerke Združene države Amerike. V napadih na iransko ozemlje namreč uporabljajo ameriška letala tipa F-35, ki jih lahko modificirajo tako, da lahko Iran dosežejo brez vmesnih postankov za dotok goriva. Več sogovorec. 

Izjava

Iranska vojska je proti Izraelu uporabila predvsem balistične rakete srednjega dosega in brezpilotne letalnike dolgega dosega. Izrael ima sicer enega najučinkovitejših sistemov zračne obrambe, pogosto imenovanega železna kupola. A kupola je le ena od plasti bolj kompleksnega sistema in skrbi za protiartilerijsko obrambo kratkega dosega, torej za prestrezanje topniških granat in raket kratkega dosega. Skupno zračna obramba vključuje še Davidovo pračo in prestreznika imenovana Arrow dve in Arrow tri, ki skrbijo za prestrezanje raket daljšega dosega. Raketna obramba sicer pogosto zahteva, da se posameznemu izstrelku dodeli več prestreznikov. Iranu je prav zaradi večjega števila izstreljenih raket v kratkem času uspelo prebiti zračno obrambo. Iranske sile so z izstrelki napadle izraelsko obmorsko mesto Hajfa ter Tel Aviv in Jeruzalem. 

Izrael se je v napadih, s katerimi je izzval Iran, poleg eliminacije pomembnih članov vojske osredotočil predvsem na plinske oziroma naftne in jedrske objekte. V soboto je bombardiral objekte v Teheranu in ob Perzijskem zalivu. V prestolnici sta zaradi napadov izbruhnila požara v skladišču plina in goriva v Šahranu in v naftni rafineriji Shahr Rey. Šahran je eno največjih središč za skladiščenje in distribucijo goriva, poleg tega je ključnega pomena, saj mestno omrežje prestolnice oskrbuje z bencinom, dizelskim in letalskim gorivom. Izrael je ciljal tudi plinsko polje Južni Pars, ki si ga Iran deli s Katarjem. Južni Pars vsebuje več kot 1200 bilijonov kubičnih metrov plina, kar predstavlja skoraj 20 odstotkov vseh znanih svetovnih zalog zemeljskega plina. Poleg tega plin, črpan s tega območja, predstavlja skoraj dve tretjini v Iranu proizvedenega plina.

Poleg tega je Izrael napadel mesto Natanz, kjer leži eden od objektov za bogatenje urana, in Tabriz, kjer leži jedrski raziskovalni center. Izrael je obstreljevanje zlasti jedrskih objektov utemeljil, češ da je preventivni napad namenjen odpravljanju takojšnje, neizogibne grožnje Irana, da bi izdelal jedrsko bombo. Izraelske oblasti se pri tem sklicujejo na junijsko poročilo Mednarodne agencije za atomsko energijo, krajše IAEA, v katerem je agencija Iran obtožila bistvenih kršitev Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja od začetka 2000-ih. Agencija sicer pojasnjuje, da v poročilu ni bilo dodatnih oziroma novih ugotovitev, s katerimi Izrael ne bi bil seznanjen že v preteklosti. Med žrtvami napadov je po nekaterih, sicer uradno še ne potrjenih informacijah, tudi Ali Šamkhani, ki je sodeloval v pogovorih med Iranom in Združenimi državami, kar pa bi lahko ogrozilo pogovore med državama in iranski jedrski program. 

Izjava

Med najbolj smiselnimi razlogi za napad je po mnenju sogovorca odločitev Izraela, da odvrne pozornost od genocida, ki ga sionistične sile vršijo nad Palestinci. 

Izjava

Poleg tega so izraelske sile z usmeritvijo pozornosti na napade na Iran in iranske povračilne ukrepe lahko posredovale na drugih »frontah«. V petek je sionistična vojska iz okupiranega Golanskega višavja izvedla racijo v mestu Bejt Džin na jugozahodu Sirije. Prav tako je okupator napade na Islamsko republiko in razglašene izredne razmere v državi uporabil za teroriziranje Palestincev na okupiranem Zahodnem bregu. 

Izraelske oblasti so na Zahodnem bregu uvedle tako imenovani lockdown in z železnimi vrati ali betonskimi ograjami zaprle vhode v mesta in vasi. Poleg tega so uvedle omejitev gibanja in vzpostavile dodatne kontrolne točke, s katerimi Palestincem omejujejo vstop na posamezna območja. Ta poostren nadzor in prepovedi so najbolj prizadeli kmete, ki zaradi omejitev ne morejo dostopati do svojih njiv. Prebivalci Zahodnega brega prav tako nimajo dostopa do zaklonišč, zato je bilo po poročanju Al Džazira ob sestrelitvi prestreženih iranskih raket, ki pristanejo na tem območju, poškodovanih že na desetine ljudi. 

Sionistične sile so se pri prestrezanju dronov oprle tudi na kolaborantske oblasti v Jordaniji, ki so Izraelu dovolile uporabo svojega zračnega prostora. Jordanske sile pa so tudi same prestregle več iranskih izstrelkov. Več o odzivu Jordanije in drugih držav v regiji Acconcia. 

Izjava

Zaradi izraelskih napadov so iranske oblasti napovedale morebitno zaprtje Hormuške ožine, kar bi povzročilo povišanje cen nafte. Gre sicer za edino vstopno pot v Perzijski zaliv preko morja. Po podatkih ameriške Uprave za energetske informacije skoznjo teče 20 odstotkov svetovne porabe nafte. To bi močno vplivalo na Združene države Amerike in njihov naftni dolar. Iran je sicer ZDA in Združenemu kraljestvu zagrozil, da v primeru posredovanja tvegata povračilne ukrepe. 

Izjava

Sogovorec za konec pojasnjuje, da bi napad na Iran oziroma višje predstavnike iranske vojske lahko podpirali tudi nekateri deli iranske družbe. 

Izjava

Čim več uspešno izstreljenih raket proti Izraelu.