Pred dobrim tednom je ameriške sanje o monopolu nad velikimi jezikovnimi modeli razdrlo kitajsko podjetje, ki je po njegovih navedbah s slabimi šestimi milijoni evrov razvilo jezikovni model DeepSeek, ki je konkurenčen, če ne celo boljši, kot ameriški jezikovni model ChatGPT. O kitajskem čudežu kot tudi o velikih jezikovnih modelih, ki jih poganja umetna inteligenca, je bilo že veliko, preveliko, povedanega. Mislim, da današnji komentar k razpravi ne bi nič bistvenega doprinesel ali odkril česa, kar ni bilo že povedano, zato se bomo tej temi posvetili na drugačen način. Komentar bo namreč namenjen analizi uporabe umetne inteligence slovenskih politikov, ki svoje argumente, kritike in ideje v državnem zboru, morebiti zaradi lastne omejenosti, brez sramu utemeljujejo z besedami umetne inteligence. Žalostno ni samo dejstvo, da smo priča temu, da izvoljeni predstavniki ljudstva niso več sposobni lastnega premisleka, temveč tudi dejstvo, da slepo verjamejo vsemu, kar jim umetna inteligenca zgenerira. 

Najbolje bi bilo začeti z mislijo poslanca iz vrst Nove Slovenije, Jožefa Horvata.

Horvat

Kar trdi poslanec, je do neke meje resnica, vendar ko se stvari spačijo in gredo čez meje, je tovrstno mišljenje le podpihovanje napačnega ravnanja. Dejstvo je, da so poslanci, kot vsi ostali, krvavi pod kožo in so zatorej ob pojavu generativnih jezikovnih modelov tudi sami začeli posegati po njih. Verjetno jih uporabljajo za reševanje mukotrpnih nalog, kot je odgovarjanje na novinarska ali pa poslanska vprašanja. To dandanes ni nič nenavadnega. Problem nastane, ko za razliko od navadnih smrtnikov poslanci ne uporabljajo umetne inteligence samo zato, da ubirajo bližnjice, vendar tudi zato, da legitimirajo lastna politična prepričanja. Za lepši oris povedanega lahko pod drobnogled vzamemo 27. redno sejo državnega zbora. Na seji so poslanci dobili možnost, da predsedniku vlade Robertu Golobu ter njegovi vladni sestavi, torej prisotnim ministrom, zastavijo poslanska vprašanja, ki se dotikajo njihovega področja. Če namenoma spregledamo vsa brezvezna in osnovnošolska kreguckanja, stopi v oči naslednje. Več slovenskih politikov je v poskusu delegitimiziranja nasprotnika uporabilo besede umetne inteligence, natančneje ChatGPT. 

Golob

V predvajanem odseku ste lahko slišali, kako je premier Golob odgovoril na vprašanje poslanca Zvonka Černača iz vrst Slovenske demokratske stranke. Čeprav je samo na začetku omenil umetno inteligenco kot uvod v njegov odgovor, pa ne smemo spregledati, da je njegov celoten odgovor temeljil prav na besedah umetne inteligence. Tovrstno sklicevanje na umetno inteligenco pa ni unikatno samo za liberalce, temveč se v primeru 27. redne seje celo večkrat pojavi prav kot taktika desničarskih politikov, na primer SDS-ovega poslanca Andreja Kosija. 

Kosi

Kot smo omenili, umetno inteligenco poslanci uporabljajo oziroma bolje rečeno izrabljajo za argumentacijo svojih mnenj. Pri tem pa nastane več problemov. Prvo problematično dejstvo je, da dejanskega dokaza o zgeneriram besedilu, ki ga poslanci uporabljajo ter pripisujejo umetni inteligenci, ni. Torej je lahko besedilo v resnici le plod domišljije poslanca. To pa postavlja pomembno vprašanje, ki nakazuje na drugi problem – zakaj se poslanci naslanjajo na besede umetne inteligence oziroma na vprašanja, ki jih ta zastavlja? Odgovorov na to vprašanje je veliko. Med drugim je pomembno povedati, da se poslanci med seboj razlikujejo in da verjetno to delajo vsi zaradi lastnih vzgibov, bodisi zaradi lenobe bodisi zaradi lažne objektivnosti. Vendar menim, da je prav slednji razlog ta, ki je skupen večini. 

V stanju popularizacije generativnih jezikovnih modelov so politiki odkrili, da lahko odgovore na vprašanja, ki so jih zastavili umetni inteligenci, predstavijo javnosti kot objektivna ter posledično univerzalno resnična. Če pustimo ob strani, da generativni model generira to, kar pač sam posameznik zahteva in da je v večini primerov odgovor osnovan tako, da so odgovori prilagojeni posamezni osebi, potem je tu še bolj udarno in alarmantno naslednje dejstvo. Umetna inteligenca, vsaj ko se uporablja za generiranje odgovorov v slovenščini, nikakor ni nezmotljiva, ravno nasprotno. Od tega, da si nekatere podatke zaradi pomanjkanja informacij izmisli, do tega, da zaradi nepopolnega znanja slovenščine nekatere podatke poda v napačnem prevodu in tako posledično v celoti spremeni pomen posredovanega materiala. Da se poslanci res zaradi lastne šibkosti inteligence, ki jim preprečuje, da bi lahko nasprotnike oziroma ljudstvo prepričali v lastni prav, sklicujejo na umetno inteligenco, potrdi tudi govor poslanca Nove Slovenije, Janeza Žaklja.

Žakelj

Če smo že začeli z besedami, ki so podpirale razvoj in uporabo umetne inteligence, pa lahko za konec prisluhnimo modrosti veleuma Tomaža Lisca, poslanca Slovenske demokratske stranke, ki ministrico za digitalno preobrazbo, Ksenijo Klampfer, seznani z njegovim mnenjem o umetni inteligenci. 

Lisec

Nesmiselno in celo neumno je pričakovati, da se v današnjem času, polnim z raznovrstnimi digitalnimi pripomočki, ljudje ne bodo posluževali umetne inteligence in njenih storitev. Vendar pa se je tu pomembno zavedati, da moramo umetno inteligenco, takšno, kot jo sedaj poznamo, torej nepopolno, uporabljati zgolj kot tehnološko pripomoček, ki nam pomaga pri lastnem mišljenju. Žal je več kot očitno, da spremljamo trend, v katerem slovenski politiki opuščajo lastno kritično mišljenje in se slepo naslanjajo na vsako malenkost, ki jo ChatGPT ali katerakoli druga umetna inteligenca zgenerira. To pa je hudo problematično, ko se zavedamo, da govorimo o ljudeh, ki vodijo, so vodili ali bodo vodili našo državo.