Minuli teden je bil označen z intenziviranjem predvolilne kampanje, kar pa se je že prevesilo tudi v ta teden. In nič ne kaže, da bodo letošnje volitve vnesle vsaj malce osvežitve v zatohlo politično situacijo v Deželi. Janša obtožuje Pahorja, ta odgovarja z resnim, a ne jeznim izrazom na licu, Golobič obljublja strokovnost, Kresalova čuti pozitivno energijo, SDS zatrjuje, da smo na pravi poti. Slovenski politiki so kot idealni otroci. Predvidljivi, previdni, pa še nikoli se ne naveličajo svoje igračke. In sicer podcenjevanja volilcev in prebivalcev nasploh.

Toliko nebuloz, nesmislov in laži, ki se jih bomo naposlušali do konca septembra, nismo slišali že od....ah, od zadnje seje državnega zbora verjetno. Neverjetno pa je dejstvo, da isti politični prijemi, ki so v igri že od pamtiveka, še vedno privlačijo glasove volilcev. Ha, kot da bi imeli politiki lepljive prste. Opozicija trdi, da bodo po volitvah oni neprimerno bolj pošteni in sposobni kot trenutna koalicija, ta pa trobi nekaj o pravi poti in priklicuje spomin na vladanje, ki smo mu bili priča pred prihodom Janše na glavni oder.

Vse lepo in prav. Razumljivo je, da mislijo, da bodo uspešnejši, če bodo blatili nasprotnika in ponavljali eno in isto ploščo o lastni poštenosti. Kar je nerazumljivo pa je to, da vedo, da vemo, pa še kar naprej ponavljajo isto. To se lahko obrazloži le z enim pojavom. Z neverjetno sposobnostjo volilcev, da pozabijo in se pustijo zanesti oziroma, da razmišljajo po nekakšni inerciji, ki jim onemogoča prilagoditi politični glas trenutnim razmeram v resničnem svetu. No, te razmere pa so odvisne od tega, na kongres katere stranke se odpraviš po vzpodbudo za nadaljnje podvige v svojem življenju.

Prisotni na srečanju vodstev lokalnih odborov vladajoče SDS so bili priče tako diskreditaciji, kot vztrajanju na lastnem prav, pa tudi iskanju izgovorov za lastne neuspehe. Janša je tako izpostavil dve alternativi, ki da se rišeta v Sloveniji. Ena vodi v razvoj in sodelovanje – uganite čigava – druga pa v staro izključevanje. Njihov nov volilni program »Slovenija na pravi poti« za obdobje od 2008 do 2012 zaznamujejo seveda gospodarska rast in – kako da ne – skrb za človeka in trajnostni razvoj. O ja. Obdobje od 2004 do 2008 je bilo po Janševo polno uspehov, če pa česa niso storili kot je bilo obljubljeno, pa to zato, ker je bilo ”na tisoče ljudi v Sloveniji neposredno obremenjenih tudi z vodenjem EU” in je zato njihov mandat trajal bistveno manj. Briljantno pojasnilo, vredno domišljije desetletnika.

Poleg tega je Janša predlagal drugim strankam, naj spremenijo statute in določijo nezdružljivost vodstvenih funkcij v stranki s položaji v nadzornih svetih podjetij. To naj bi pripomoglo h končanju političnih kadrovanj. Hm, res hecna izjava, če vzamemo v obzir vse zamenjave in mučke, ki so se zgodile po volitvah leta 2004. Tik pred novimi volitvami pa se poziva h končanju tega procesa. Morda, da se zaveže roke konkurenci v primeru njihove zmage? No, ne bodimo tako zlobni.

Na ta poziv Janše se je že odzval Golobič, predsednik nove stranke Zares, ki je dejal, da bi takšna sprememba statuta nakazovala, da obstaja neka skušnjava po političnem kadrovanju. Njihovo stališče do političnega kadrovanja je skušal Golobič ponosno predstaviti z izjavo: ”Koalicija, v kateri bo Zares, tega ne bo počela, ali pa nas v njej ne bo.” Ja, prav ste slišali. To je dejal bivši generalni sekretar nekdaj edine relevantne politične sile v Sloveniji, LDS, ki je bila znana po svojem kadrovanju in politični aroganci. Res je, da je Golobič to tudi priznal, sicer na kratko, pa vseeno, ampak njihova PR služba bi jim enostavno morala povedati, da naj to izjavi raje Lahovnik ali pa kdorkoli drug, samo Golobič ne. Vsaj ne z resnim izrazom na licu.

Svoje odtise je v peskovniku prejšnjega tedna pustila tudi Katarina Kresal, predsednica LDS, ki pričakuje, da bo njena stranka od jeseni naprej spet ena od vodilnih političnih sil v državi kot članica nove vladajoče koalicije. Tudi pri LDS so sprejeli nov program, Kresalova pa je zaradi tega precej vzhičena. Pravi, da ko hodi po Sloveniji, čuti "to nalezljivo pozitivno energijo, ki veje po vsej stranki". Samo, da se ne bomo še mi česa nalezli.

Dolgcajt, bi lahko rekli ob vseh teh obtoževanjih, izjavah, ki so v popolnem neskladju z resničnim stanjem na terenu – da se izognemo izrazu “laž” – in navijaštvu. A vse dokler se bomo na te taktike odzivali pozitivno, se nam ni treba bati, da se bo stanje kdaj spremenilo.