Dodikov zadnji servis
Spremljamo precej burno leto za Milorada Dodika, zdaj že bivšega predsednika entitete Republike Srbske, ki ga je sodišče Bosne in Hercegovine konec februarja letos obsodilo na eno leto zaporne kazni in šestletno prepoved opravljanja političnih funkcij. Bivši predsednik ima namreč že nekaj časa zelo javen izpad z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom, saj dvojica v zadnjih letih enostavno ni našla skupnega jezika. Težava je zlasti v tem, da je Schmidtova glavna naloga vzdrževati določbe Daytonskega sporazuma, medtem ko Dodik skupaj s sodelavci deluje prav v nasprotju z ustavo, ki jo je Dayton vzpostavil.
Letos mineva trideset let od podpisa Daytonskega sporazuma, ki je končal vojno za neodvisnost Bosne in Hercegovine. Poleg tega je začrtal povsem nove meje in vzpostavil državni red, ki mu v Evropi ni para. Brez Daytona Republika Srbska v obliki, kot jo poznamo danes, ne bi obstajala. Ena izmed glavnih določb deli bosansko državo na dva dela in sicer bošnjaško-hrvaško federacijo in Republiko Srbsko. Tako je danes 49-odstotkov države pod oblastjo posameznikov, ki širijo isto četniško ideologijo, ki je med vojno vodila v zločine, kakršnih na evropskih tleh ni bilo že od druge svetovne vojne. Zakaj torej vlada, ki zaradi sporazuma sploh obstaja, deluje proti njegovim določbam? Dodik in njegovi najtesnejši sodelavci visokega predstavnika Schmidta namreč sploh ne priznavajo, saj jim omejuje majhne korake, ki jih izvajajo v upanju, da bodo nekoč doživeli separacijo entitete. Končnega cilja svojih naporov tudi ne skrivajo več, če ga sploh kdaj so. Pika na i vsem vprašljivim protiustavnim potezam pa je tudi Dodikovo nenehno ustrahovanje pred tako imenovanim islamskim radikalizmom, ki je, kot kaže, postal resna težava v državi. Zaenkrat ostaja nejasno, kaj je poleg samega obstoja bošnjaških muslimanov za Dodika še radikalno.
Spomnimo, da je državno sodišče obtožnico proti Dodiku potrdilo že septembra leta 2023 zaradi podpisa zakona o neobjavljanju odločitev visokega predstavnika v uradnem listu Republike Srbske. V odziv na zakon je Schmidt uvedel spremembe kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine, po katerih je neizvajanje odločitev visokega predstavnika postalo kaznivo. S tem je tožilstvo dobilo pravno podlago za tožbo. Po mesecih pravnih procesov in preglavic je Milorad Dodik minulo sredo izgubil svojo funkcijo predsednika entitete, a mu v zapor ne bo treba. Čeprav se je vsepovprek hvalil, da sodbe ne bo spoštoval, je pretekli teden že sklenil dogovor o zamenjavi zaporne kazni z denarno. Državi bo namreč izplačal nekaj več kot 36 tisoč konvertibilnih mark oziroma 18 tisoč evrov, kar je po obstoječi zakonodaji povsem legitimno, saj gre za kazen do leta dni zapora. Preden se je njegova zgodba na čelu republike uradno zaključila, je vložil pritožbo na pritožbeni oddelek sodišča Bosne in Hercegovine, ki jo je včeraj zavrnilo. V skladu s tem bo državna centralna volilna komisija v naslednjih 90 dneh razpisala predčasne volitve.
Dodik ima sicer v rokavu še enega neustavnega asa. Govorimo o referendumu, ki naj bi bil izveden septembra. Uradno referendumsko vprašanje ni znano, a bo tematika njegov politični obstoj. Tudi obični kekec lahko predvidi, da bo posvet z ljudstvom, ne glede na njegov rezultat, razveljavljen, saj je globoko v nasprotju z ustavnim pravom. Ta sicer ne vsebuje določbe, ki bi razpis referenduma prepovedovala. Nobena nižja raven oblasti namreč ne more razpisati referenduma le na delu ozemlja, ki zadeva pristojnosti in odločitve države BiH. To je nekaj, česar se samooklicani predsednik zaveda, saj to igrico že dobro pozna. Leta 2016 je bil v entiteti napovedan referendum, ki je zadeval obeleževanje 9. januarja kot dneva Republike Srbske. Čeprav je ustavno sodišče BiH razveljavilo sklep o razpisu referenduma, je bil ta vseeno izveden. Udeležilo se ga je slabih 60-odstotkov prebivalcev, ki so bili po rezultatih sodeč nad idejo navdušeni. Rezultati so bili označeni kot neustavni in posledično razveljavljeni. Za izvedbo je bil obtožen Siniša Karan, takratni predsednik referendumske komisije. Dodik pa je kot pobudnik ostal nedotaknjen.
Kot je izpostavil tudi delegat skupščine BiH Nenad Vuković, bi referendum potrdil tisto, kar je dobro znano tudi Dodiku. Dejstvo, da med ljudmi uživa veliko podporo ne samo on, ampak tudi njegova stranka Zavezništvo neodvisnih socialnih demokratov, ki je prejela slabih 20-odstotkov glasov kot drugouvrščena stranka na splošnih volitvah leta 2022. Svojo podporo obsojenemu so prebivalci pokazali tudi s protesti februarja letos, ko se je več tisoč glava množica zbrala pred narodno skupščino v Banja Luki. Udeleženci protesta so z organiziranim prevozom prispeli z vseh strani entitete. Obnašanje takrat še predsednika je v tem trenutku vzbudilo resne skrbi za prihodnost krhkega sistema. Kot izkušeni vojni hujskač je lastnoročno gradil strah v ljudeh z izjavami, da njegova obsodba predstavlja konec Bosne in Hercegovine. Če odstraniš prvega Srba s pozicije, propade celotna struktura zgrajena na krvi civilistov in komaj polnoletnih vojakov. Po besedah Milorada Dodika ne obstaja večji Srb, kot je on sam. Takoj za njim pa sta seveda pajdaša predsednik Srbije Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban, ki sta mu v bran poletela prva. Kdo potrebuje sovražnike, ko ti ob strani stoji obraz desničarskega konzervativizma in korupcije.
Predsednik vlade Republike Srbske, Radovan Višković, se je v luči dogajanja odločil, da brez Dodika ne bo nadaljeval in je včeraj s položaja odstopil. Z bolečino izgube najljubšega sodelavca sočustvujemo, a brez imenovanega predsednika ni temeljev za sestavo nove vlade, saj ima zgolj on pravico predlagati kandidata za novo vlado.
Entiteta in z njo celotna država se zdaj podajata v precej nepredvidljivo obdobje. Dodikov padec ne pomeni tudi padca strupenega nacionalizma, ki bo kljub njegovi odsotnosti ostal globoko vpleten v tamkajšnjo politiko. Vse dokler bomo brali novice o stenskih poslikavah vojnih zločincev, kot je slika Ratka Mladića, ki se je čez noč pojavila na stavbi narodne kuhinje v Banja Luki, država nima nobene podlage za napredek. Medijska pozornost, ki je trenutno usmerjena v Dodika, bo seveda tudi dobro izkoriščena za širjenje separatistične propagande, ki bo slej kot prej obrodila gnile plodove.
Komentarji
lol. Voice of America / Radio Free Europe type slop
Men se pa ne zdi zares slop, ampak dobr napisana oddaja
men se tud ne zdi slop (nisem prebral/poslušal oddaje) ampak mi je prvi komentar bolj zabaven
Komentiraj