Ob obisku novega ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja v Ilirski Bistrici pretekli teden so državni uradniki predstavili idejo o vzpostavitvi sprejemno-registracijskega centra v bližini mejnega prehoda Jelšane. Na triurnem sestanku z mestnimi oblastmi ministrstvo ni uspelo doseči dogovora o takšnem centru v njihovi občini, vendar naj bi bil sestanek kljub vsemu za obe strani zadovoljujoč. Občinski svetniki so malo pojamrali, svetnica Ana Marija Saftič pa je za Radio Koper dejala: »Mi moramo biti stalno zaklenjeni, otroci se enostavno ne gibljejo več prosto po gozdu in po polju zaradi strahu, ker so migranti povsod in tudi smeti so povsod«.

Takšni logiki perverzne gospodinje, ki uživa v svojem strahu pred barbarskimi migranti, ki se skrivajo za vsako temno skalo, in mora ona zato svoje otroke skrivati pod krilom, pa je po naravni poti sledil odgovor ministra-državnika in varuha meje, ki je pomiril situacijo: »V tem trenutku tukaj ni nobenih težav, kajti migracije policija obvladuje in ni nobenih bojazni, da bi v tem trenutku dvignili stopnjo ukrepov na višjo raven«.

V prispevku za Radio Koper je še izpostavljeno, da je minister Poklukar v svojem strahu uživaškim svetnikom v Ilirski Bistrici obljubil še okrepljeno policijo na meji in sodelovanje vojske. Vendar pa cilj sestanka za ministrstvo očitno ni bil dosežen. Včeraj se je Poklukar sestal še z loklanimi oblastmi v Brežicah, kjer se nahaja mejni prehod Obrežje, ki vodi naravnost v Zagreb. Spet je bilo govora o sprejemno-registracijskem centru, tokrat pa je ob nasprotovanju lokalcev minister dejal, da bi se takšen center vzpostavil zgolj ob povečanem številu nezakonitih prehodov meje.

Kaj je smisel sprejemno-registracijskega centra na meji? Očitno ta nova institucija zapiranja predstavlja novo idejo Ministrstva za notranje zadeve v regulaciji migracij. Samo preko konca tedna je bilo na območju Policijske uprave Koper in Novo mesto po uradnih podatkih 91 nezakonitih prehodov meje, 16 ljudi pa naj bi zaprosilo za azil, v eni od novic na Al Jazeera Balkans je bilo v tretjem koncu tedna v septembru zabeleženih 81 prehodov meje, samo štiri osebe pa so zaprosile za azil. Letos je bilo po meddržavnem sporazumu na Hrvaško vrnjenih 2851 oseb, 6667 oseb pa je bilo obravnavanih zaradi nelegalnega prečkanja meje. Javna skrivnost je, da slovenska policija na meji zavrača dostop do azila več deset ljudem na dan, to pa se zaenkrat dela na posameznih najbolj obremenjenih policijskih postajah na območju Policijske uprave Novo mesto in Koper.

Namen možnega sprejemno-registracijskega centra, za katerega prostor išče novi minister po posameznih občinah, bi bil v centralizaciji policijskih postopkov obravnave tujcev, ki so obdolženi nezakonitega prečkanja meje. Posameznik, ki zaprosi za azil, mora to storiti pri policiji, ki ga mora po opravljenem intervjuju odpeljati v postopek, vendar pa ima pri tej prvi obravnavi pristojnosti zgolj policija, ki pa nima pravice odločati o posameznih prošnjah. V aktualni situaciji ta zavrača možnost zaprositve za azil in daje v podpis dokumente v slovenščini, pri tem pa naj bi, po pričevanjih oseb, ki so bile nato verižno vrnjene prek sodelovanja hrvaške policije v Veliko Kladušo, sodelovali tudi prevajalci z ustrahovanjem. Policisti tako že opravljajo svoje naloge po Zakonu o tujcih, ki jim ob razglašenih izrednih razmerah omogoča, da presojajo o upravičenosti do azila, starosti in zdravstvenem stanju posamezne osebe, ki izrazi namero o zaprositvi za mednarodno zaščito.

Z vzpostavitvijo sprejemno-registracijskega centra pa bi se ti postopki centralizirali, opravljale bi jih uradne osebe pod preverjenim vodstvom, ki bi svojo nalogo sistematičnih vračanj opravljale z birokratsko učinkovitostjo za zaprtimi zidovi. Sosednje države so v transformaciji institucij že pred nami. Madžarska je svoje azilne domove spremenila v kontejnerska taborišča ob srbski meji, sosednja Italija pa po spremenjeni zakonodaji pospešeno gradi mrežo deportacijskih centrov. Po lanski spremembi azilne in migracijske zakonodaje, ki sta jo pripravila v bivši socialdemokratski vladi Matea Renzija minister za notranje zadeve Marco Minniti in pravosodni minister Andrea Orlando, Italija povečuje število centrov za identifikacijo in deportacijo s štiri na dvajset, skupna kapaciteta pa se bo povečala s 400 na 1600.

Lansko leto spremenjena italijanska zakonodaja poleg tega predvideva zmanjšanje pravice do pritožbe zgolj na prvostopenjsko sodišče, nekaj, kar pri nas že velja, in vzpostavitev posebnih oddelkov na sodiščih za azilne prošnje, kjer bo sodnik o pritožbi prosilca lahko odločal zgolj na podlagi videoposnetka intervjuja brez prisotnosti tožnika. Namen takšne zakonodaje je zgolj povečanje učinkovitosti v številu deportacij in zapiranju migrantov, ki nimajo te sreče, da bi imeli papirje, ki omogočajo prebivanje. Novi deportacijski in identifikacijski centri so predvideni za vsako regijo, proti odprtju enega takih pa bo to soboto potekal protest v Gradišču pri Soči zgolj nekaj kilometrov stran od slovenske meje v bližini Gorice.

Slovenija ima enega takih centrov za identifikacijo in postopke odstranitve od leta 2000, in sicer Center za tujce, ki je najprej deloval v Ljubljani skupaj z Azilnim domom, kasneje pa je bil prestavljen v industrijsko cono na Velikem Otoku pri Postojni. V center običajno policija zapira ljudi, ki so ujeti na ulici brez dovoljenja za prebivanje ali pa so v postopku prisilnega vračanja v svojo državo. Režim bivanja v instituciji osebam ne dovoljuje izhoda, prav tako pa so omejeni zgolj na eno uro sonca na ograjenem dvorišču. Marsikdo zaradi nemogočih razmer podpiše prostovoljno vrnitev prek katerega od evropskih programov ali mednarodne organizacije za migracije IOM.

Institucija v Postojni deluje v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija. Če namreč nekdo zaradi obupanosti v položaju nemoči zakuri posteljo, razbije pohištvo ali pa razreže sebe, postane norec in zanj sledi močna doza pomirjeval in nato priklenitev na posteljo v Idriji za dva tedna, skupaj z novimi pomirjevali. Glede na to da je bilo v letu 2018 na območju Republike Slovenije obravnavnih že več kot 3000 primerov nedovoljenega bivanja, največ albanskih, makedonskih in bosanskohercegovskih državljanov, je očitno, da birokratsko-represivni aparat opravlja nalogo nadzora in omejevanja migracij.

Nov sprejemno-registracijski center, ki si ga želi Ministrstvo za notranje zadeve postaviti ob slovensko-hrvaški meji, bi bil zgolj nadaljevanje istih represivnih politik. Vendar bi ti postopki odstranjevanja tujcev, kot se imenuje posebno poglavje Zakona o tujcih, zaradi povečanega števila migrantov, ki zaprošajo za azil, morali po zgledu nove dobe postati še hitrejši in še učinkovitejši.

Na naslovni fotografiji je molilnica v Centru za tujce.