Poslance bo septembra ob povratku v poslanske klopi pričakala obravnava predloga zakona statusnega preoblikovanja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Predlog zakona, ki ga je vlada potrdila v času poslanskih počitnic, predvideva preoblikovanje Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. Čeprav je bilo preoblikovanje Vzajemne v sprejetem zakonu, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, že eksplicitno določeno, preoblikovanje v delniško družbo pa nakazano, se z aktualnim predlogom prvič javno kažejo konkretni vladni načrti glede načina statusnega preoblikovanja največje slovenske zdravstvene zavarovalnice. Za premiera Roberta Goloba, ki vse od svojega vstopa v politiko obljublja reformo zdravstva, v dobrem letu mandata svoje vlade pa je ostal brez zdravstvenega ministra in to funkcijo začasno opravlja sam, je preoblikovanje Vzajemne, četudi v javnosti tega morda ne izpostavlja, pomemben politični moment.

Z letom 1999 je bilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje preneseno z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, krajše ZZZS, na novoustanovljeno Vzajemno zdravstveno zavarovalnico. ZZZS je kot ustanovitelj prispeval osnovni kapital, tedaj imenovan garancijski sklad, zavarovanke in zavarovanci pa so postali članice in člani nove Vzajemne zavarovalnice. Zavarovanke in zavarovanci so bili tako formalno nosilci korporativnega upravljanja zavarovalnice, upravičeni pa so tudi do morebitne delitve dobička iz njenega poslovanja. Skupščino Vzajemne, nosilko dejanske moči upravljanja, so za mandatno obdobje volile njene članice in člani. ZZZS, ki je prispeval sredstva za začetek delovanja družbe, ni imel formalnih vzvodov upravljanja.

Samoupravna struktura Vzajemne se do danes ni pomembno spremenila. Z mislimi o statusnem preoblikovanjem Vzajemne se je poigravala državnozborska sestava v mandatnem obdobju 2004–2008, torej v času prve vlade Janeza Janše. Tedaj je preoblikovanje v delniško družbo najmočneje zagovarjala Slovenska nacionalna stranka. Za preoblikovanje v delniško družbo se je tedaj zavzemalo tudi takratno vodstvo Vzajemne. Zakon, ki je bil naposled sprejet leta 2007, je vzpostavil pravno podlago za morebitno preoblikovanje v delniško družbo. Ampak je, v nasprotju z Jelinčičevim predlogom, zahteval 90-odstotno podporo članic in članov zavarovalnice, izplačilo vložka ZZZS in finančno nadomestilo članicam in članom, ki bi preoblikovanju v delniško družbo nasprotovali. Do preoblikovanja naposled ni prišlo. Pogoji so bili postavljeni prestrogo, prav tako pa zaradi zahteve po poplačilu vložka ZZZS in finančnem nadomestilu članicam in članom, ki bi delnice zavrnili, preoblikovanje ni bilo več privlačno za potencialne koncentratorje delnic, ki so se nadejali pridobitve odločilne vloge pri poslovanju Vzajemne.

Hkrati z razkrojem javnega zdravstvenega sistema je Vzajemna rastla. Svojo ponudbo je razširila na zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo dostop do zdravstvenih storitev pri zasebnikih. Prav tako je lastniško vstopila v štiri različne zasebne zdravstvene centre. Sredstva Vzajemne so ob koncu leta 2022 znašala 225 milijonov evrov, od tega so 108 milijonov predstavljale rezerve iz dobička. Kljub širitvi svojih dejavnosti v smeri svobodnjaškega zdravstva je dopolnilno zdravstveno zavarovanje ostala ključna poslovna dejavnost Vzajemne. Več kot 90 odstotkov izmed 873 tisoč članic in članov je svoje članstvo črpalo iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Delež dopolnilnih zavarovanj v prihodkih je bil še večji in je znašal 93 odstotkov.

Takšna Vzajemna, zasnovana kot ZZZS-jev spin-off, ki počasi, toda vztrajno in uspešno usmerja zdravje v tržno blago, z začetkom prihodnjega leta ostaja brez zanesljivih in avtomatiziranih prihodkov iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po vladnem predlogu preoblikovanja se bi iz kapitala zavarovalnice najprej ločil ustanovni kapital, ki ga je vplačal ZZZS. Preostanek kapitala pa bi pripadel članicam in članom, in sicer sorazmerno višini vplačanih zavarovalnih premij od ustanovitve zavarovalnice do konca letošnjega leta. Članicam in članom bi bil kapital izplačan v obliki delnic. Izjemi sta ZZZS ter vse članice in člani, katerim bi pripadel kapital v vrednosti, manjši od 70 evrov. Oboji bi se namreč lahko odločili za izplačilo v denarju namesto v delnicah. Postavitev meje pri 70 evrih vlada pojasnjuje s primerljivimi stroški borznih posrednikov in Centralne klirinško depotne družbe, ki bi jih morale upravičenke in upravičenci do delnic poravnati. Glede na predvidene vrednosti izplačil bi to mejo presegle zgolj redke zavarovanke in zavarovanci.

Za veliko večino članic in članov Vzajemne torej izplačilo v obliki delnic sploh ne bi bilo smiselno. To pa naredi preoblikovanje v delniško družbo toliko bolj privlačno za tiste, ki bi uspeli hitro pridobiti večje število delnic in s tem povezanih glasovalnih pravic. To napoveduje zanimiv in hud boj za prevlado v zavarovalnici, ki si prizadeva voditi liberalizacijo slovenskega zdravstva. Ministrstvu za finance ter odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki je pripravljala zakon, je to povsem jasno. Zakon namreč že določa uvrstitev delnic v trgovanje na organiziranem trgu – Ljubljanski borzi – in jasno prepoveduje kakršnekoli predhodne prenose delnic izven organiziranega trga – z izjemo dedovanja. Z namenom pospešitve postopkov predlog zakona tudi izrecno izključuje uporabo nekaterih pravnih varstev, ki jih sicer pozna področna zakonodaja.

Zanimivo je tudi določilo predloga zakona, da bi se prvo vodstvo delniške družbe imenovalo še pred uvrstitvijo delnic v trgovanje. Tako bi prva skupščina potekala z ogromnim številom delničarjev, med katerimi bi vsi imeli zanemarljiv delež. To bi verjetno privedlo do boja različnih skupin za pooblastila za zastopanje na skupščini, da bi si pridobile dejanski vpliv na odločitve skupščine. Vsakršna podobnost z lastniškimi certifikati, tesno povezanimi s tako imenovanimi PID skladi, po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij iz začetka devetdesetih, je zgolj naključna.

Vladni predlog je naletel na močno nasprotovanje vodstva Vzajemne. Najizrecneje so proti neposrednemu preoblikovanju v delniško družbo in delitvi kapitala, ki ne izvira iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Vzajemni so konsistentni: ker zastopajo interese vseh zavarovank in zavarovancev, vztrajajo, da mora biti vsakršna odločitev o statusnem preoblikovanju v rokah zavarovank in zavarovancev – in ne prepuščena samovolji državne oblasti. Želijo si ohranitve statusa quo, ki jim omogoča precej umirjeno upravljanje zavarovalnice preko ribarjenja v kalni skupščini. Pri Vzajemni glede delitve kapitala, ki ne izvira iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vztrajajo, da se ta ne deli med vse zavarovance, ampak zgolj med tiste z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Po predlogu zakona bi kapital razdelili med vse zavarovance, ne zgolj med tiste z dopolnilnim zavarovanjem. Drži, da letni izkazi Vzajemne kažejo višjo dobičkonosnost ostalih zavarovanj v primerjavi z dopolnilnim zavarovanjem. Od tod bi sledilo, da so premije drugih zavarovanj relativno prispevale k dobičkom Vzajemne v večjem obsegu. Vendar pa teh zavarovanj ni moč primerjati zgolj kot razliko med premijami in škodnimi izplačili. Stroški ekonomske propagande preostalih zavarovanj in tudi manipulativni stroški so nedvomno znatno višji od tovrstnih stroškov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In tudi mimo tega – mar ni zavarovalnica Vzajemna?

Vzajemna je tako že napovedala vse vrste pritiska, da prepreči sprejetje zakona, vključno z zakonodajnim referendumom. Težko je verjeti, da bi brez mobilizacijske podpore opozicije lahko do referenduma zares prišlo. Toda Vzajemni koristijo že z referendumom povezani zavlačevalni manevri, saj vlada njeno preoblikovanje v delniško družbo načrtuje že s prvim januarjem. Obenem to koristi tudi opoziciji, ki zlahka otežuje postopkovno nepremišljena dejanja vlade pri poskusu delnega uresničevanja zloglasnih časovnic.

Koalicija bo z manj ali več težavami Vzajemno uspešno preoblikovala v delniško družbo. Težje vprašanje je, kdo bo iz igre čakalnih vrst izšel kot zmagovalec: borznoposredniške hiše, trenutne vzajemne elite, ali tisti, ki so se lastninjenja učili na primeru lastniških certifikatov in podobnih tranzicijskih prevzemov.

Po nadzorom Fabjana je komentiral vajenec Ervin.