Kafica na varnostno tveganem območju
Mineva slaba dva tedna, odkar je slovenska policija razglasila dve varnostno tvegani območji – naselja Brezje-Žabjak pri Novem mestu in območje od Metelkove ulice proti železniški postaji v prestolnici. Gre za posledico Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma Šutarjevega zakona, ki je v veljavo sicer stopil novembra lani. Policija, kot to veleva zakon, območje kot varnostno tvegano opredeli na podlagi podatkov o stopnji kriminalitete, statističnih podatkov o kaznivih dejanjih in prekrških, podatkov o varnostnih intervencijah ter drugih strokovnih ocen tveganj. Tako območje izkazuje, da se na njem bodisi pojavlja bodisi je na njem podana verjetnost pojavljanja množičnega izvrševanja kaznivih dejanj ali prekrškov ali ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali premoženja. Zakon ob tem policiji dovoljuje, da na varnostno tveganem območju uporablja tehnična sredstva za fotografiranje in video- ter avdiosnemanje, in to kar iz vozila, objektov ali zrakoplovov oziroma, natančneje, dronov.
Da zakon, ki ne le v kontekstu varnostno tveganih območji uvaja represijo, prija tako trenutni koaliciji, ki ga je predlagala, kot tudi opoziciji, ki ga je načeloma podprla, ni nič novega niti nič nenavadnega. Ukrepi, ki jih prinaša Šutarjev zakon tako niso všečni zgolj desnici, ki svari pred Romi in migranti, ki posiljujejo slovenska dekleta, ampak tudi Golobovi v resnici prav tako vse prej kot levi vladi, ki zdaj vodi gonjo proti nedotakljivim. Posledice zakona, ki zadevajo prestolnico, so vsekakor po godu županu najlepšega mesta na svetu Zoranu Jankoviću.
Razglasitev varnostno tveganega območja v Ljubljani, ki med drugim obsega AKC Metelkovo, tako povečuje prisotnost represivnih organov na tem območju. V resnici gre zgolj za nadaljevanje in zaostrovanje že obstoječega stanja, saj je policija že več let pogosteje in v bolj okrepljeni sestavi prisotna na AKC Metelkova, pri čemer njena povečana prisotnost nikakor ne zagotavlja ne občutka varnosti ne dejanskega zmanjšanja kaznivih dejanj. Toda ne gre zgolj za uvajanje ukrepov v rednem pravnem stanju, ki so bili zamišljeni za izredne razmere, kot se je v izjavi za javnost izrazil Mirovni inštitut. Gre pravzaprav tudi za nadaljevanje tako imenovanih ukrepov socialnega čiščenja mesta.
Sredi decembra so poslanci v državnem zboru sprejeli nov Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim prepoveduje spanje v vozilih, kleteh, kolesarnicah, zapuščenih objektih oziroma na splošno prenočevanje na javnih krajih. Sicer je prenočevanje kaznivo v primeru, da s takšnim ravnanjem vznemirjamo druge, pri čemer to vznemirjanje ni jasneje definirano. Si pa lahko mislimo, da je fine občinske riti še kako zmotilo, da na avtobusnih postajah spijo brezdomci, ki so si lahko le tako zagotovili streho nad glavo, in to ne v smislu zagotavljanja doma. V primeru, da so torej brezdomne osebe s svojim počitkom na ulici koga zmotile, jih lahko tako policisti kot redarji kaznujejo z globo od 100 do 500 evrov. Mestna občina Ljubljana je poleg tega zaradi pritožb občanov o nevzdržnih razmerah v nekaterih podhodih, kjer se zadržujejo brezdomci in odvisniki, sprejela odločitev o vzpostavitvi varovanih območij tudi tam. Brezdomne osebe tako nimajo več vstopa v podhod Ajdovščina, kjer se ena od vrat zaklepajo, Plečnikov podhod pri Kongresnem trgu pa zdaj varuje varnostna služba.
Seveda niso moteči le brezdomci, temveč tudi odvisniki, glede katerih po besedah župana Jankovića občina dobiva številne pritožbe meščanov. Realnost tega, da se odvisniki zadržujejo na zdaj varnostno tveganem območju, ni zgolj bližina Zdravstvenega doma Metelkova, temveč dejstvo, da na takšen način državne in mestne oblasti s svojo politiko ranljive skupine ljudi odrivajo iz javnega prostora. Te skupine smejo v javnosti obstajati le v točno določenih prostorih, ki jih s svojim navideznim reševanjem problemov zanj predvidi oblast. Tako Janković denimo v prvi polovici letošnjega leta obljublja izgradnjo novega zdravstvenega doma Metelkova, kjer bodo imeli prostore tudi odvisniki, ali pa gradi novo zavetišče za brezdomce na Poljanski. Slednje bo nudilo okrog 60 prenočišč, čeprav po podatkih Kraljev ulice zunaj spi okoli 180 oseb.
S temi navideznimi ukrepi, medtem ko se najemnine, parkirnine, cene položnic in vsi drugi življenjski stroški zlasti v prestolnici ves čas astronomsko višajo, si politika pere vest, da je nekaj pa le naredila. A dejstvo je, da zanjo lahko migranti, brezdomci, odvisniki, na primeru Žabjeka pa tudi Romi, obstajajo zgolj v zanje določenih prostorih, ki so dovolj odmaknjeni, da s svojo marginaliziranostjo slučajno ne okužijo širše populacije. Če si te skupine najdejo prostor kjerkoli drugje, postane to območje izvor vsega zla, gojišče kriminala, prostor za džankse in komuna za odpadne brezdelneže, ki jih je treba disciplinirati in postrojiti, predvsem pa čim prej umakniti izpred oči.
Jankovićevo najlepše mesto na svetu mora namreč ostati čisto, obrobnežev očiščeno in bolj kot za vse prebivalce dostopno za investitorje in zapravljive turiste. Nenazadnje iz tega niso izvzeti niti grafitarji. Po mnenju župana bi bilo namreč fino imeti kamere po Ljubljani, recimo zaradi grafitiranja, a je bilo to takrat zaradi zakona nemogoče. Šutarjev zakon in Jankovićeva podpora le tega torej nista nič drugega kot dodatna stigmatizacija pod iluzijo zagotavljanja varnosti.
Dodaj komentar
Komentiraj