Med nebom in zemljo, med ognjem in šampanjcem. Prepoved komercialnih letov z baloni zaradi nesreče na Barju s strani Javne agencije republike Slovenije za civilno letalstvo na priporočilo službe za preiskovanje nesreč pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor kaže najmanj na nedoslednost države na tem področju. Prvič namreč ni dovolj hitro reagirala, ko pa je reagirala, je bila reakcija najverjetneje pretirana. Direktor agencije Žiga Kotnik je potrdil, da je pridobitev spričevala letalskega potnika obvezna tudi za komercialne ponudnike balonarskih poletov, vendar je obenem dejal, da minister, pristojen za promet, ni predpisal natančnejših zahtev, zato tega člena zakona ni mogoče izvajati. Logična posledica je ta, da nobeden ponudnik balonarskih poletov ni zaprosil za izdajo spričevala od ustanovitve agencije leta 2010.

Na primer, če bi v prometnih nesreči avtobusa, ki deluje v javnem prometu, umrlo nekaj ljudi, verjetno ne bi prepovedali vožnje z avtobusi oziroma zahtevali, da vsi prevozniki avtobusov izkažejo vozniško spričevalo, da so sposobni upravljati z avtobusi. Prav tako si je težko zamišljati, da bi v primeru padca potniškega letala Adrie Airways prepovedali tovrstno dejavnost v slovenskem zračnem prostoru. Zato ob omenjenih ukrepih Javne agencije za civilno letalstvo glede balonarstva dobi človek občutek, da na tem področju vlada popoln kaos, ki ga je država zaznala šele ob tragični nesreči. Drugače si je ta ukrep težko razlagati, pa čeprav tisti, ki se z balonarstvom profesionalno ukvarjajo, to zanikajo in pravijo, da je balonarstvo v Sloveniji na visoko razviti ravni in da se paniko vzpostavlja po nepotrebnem.

Medtem preiskovalni organ na ministrstvu za infrastrukturo in prostor trdi, da nihče od ponudnikov komercialnih prevozov z baloni nima ustreznega dovoljenja in si jih morajo šele pridobiti. To je po njihovih besedah poglavitni razlog, da so to dejavnost do nadaljnjega prepovedali.

Agencija se bo danes na sestanku sestala s predstavniki ponudnikov komercialnih balonarskih letov in Slovenske letalske zveze. Predstavila bo osnutek varnostne direktive, ki opredeljuje pogoje za letenje. Po pogovorih in morebitni uskladitvi s ponudniki balonarskih letov ter predstavniki Slovenske letalske zveze pa bodo ugotovili, če direktiva dosega takšne standarde, da bo preiskovalni organ odpravil priporočilo za prepoved komercialnih letov. Ob vsem tem vseeno ostane cmok v grlu, saj je vsem jasno, da v kolikor se nesreča ne bi zgodila, se na tem področju pač ne bi dogajalo nič pretresljivega. Zato se mora potemtakem država predvsem vprašati, na kakšen način se bo oddolžila sorodnikom žrtev nesreče in poškodovanim.

S prepovedjo komercialnih letov je namreč neposredno priznala tudi lastno krivdo, saj iz tega sledi, kot smo že omenili, da se ni zadosti angažirala, da to področje zakonsko uredi. Iz odziva državnih organov ob tej nesreči se je pokazalo, da so očitno spali ali pa recimo lebdeli v varnem zraku. Seveda pa je tudi jasno, da funkcionarji zaradi tega ne bodo odgovarjali.