Vse je že kazalo na to, da bodo republikanci v tekmo za predsednika ZDA leta 2016 poslali staro faco in da se nam zopet obeta dvoboj Clinton proti Bushu. Kakšen dolgčas! Tudi sicer primarne volitve republikancev niso obetale veliko, vsaj s stališča naslovnika tega resničnostnega showa. Lunarjenje Ricka Santoruma in kavbojstvo Ricka Perryja sta bila mogoče zabavna na volitvah leta 2012, zdaj pa je postalo le še utrujajoče. Veliko sta obetala Kubanca Marco Rubio in Ted Cruz, pa je slednji razočaral že z govorom, v katerem je razglasil svojo kandidaturo, bil je namreč popolna kopija Obamovega govora na demokratski konvenciji leta 2004. Še enkrat smo tako lahko slišali zgodbo o starših iz različnih socialnih okolij, ki so v Združene države Amerike prišli zgradit sanje.

To pa še ne pomeni, da lahko zavržete kokice in zapadete v poletno depresijo. Prihaja namreč princ na belem konju oziroma na črnem harleyju, a več o tem kasneje. Vse bolj glasne so govorice, da je najverjetnejši kandidat republikanske stranke za bivanje v Beli hiši guverner Wisconsina Scott Walker. In res, Scott Walker, do zdaj širši svetovni javnosti neznan politik, vse bolj pogosto polni naslovnice ameriškega časopisja. Povod za to - Iowa. Razlog - je mlad, ljudski in brutalno učinkovit. Pa ga secirajmo.

Zvezna država Iowa je pogosto oklicana za ‘swing state’, torej državo, ki se a priori ne nagiba k eni ali drugi stranki in je zato zelo pomembna pri končnem štetju glasov. Je tudi prva zvezna država, v kateri se opravijo primarne volitve, zmagovalec zato dobi še dodatni zagon. Ankete v Iowi zmago trenutno napovedujejo Scottu Walkerju, ki sicer uradno kandidature sploh še ni oddal. Simbolična je bila tudi gesta priljubljene republikanske političarke iz Iowe Joni Ernst, ki je na motorističnem shodu v svoji organizaciji v prvi vrsti harleyja jahala skupaj z Walkerjem, medtem ko so ostali kandidati capljali zadaj.

Geste vplivnežev do Scotta Walkerja pa ne tečejo le na simbolični ravni. Aprila je Walker ustanovil svojo financersko organizacijo “527”, v katero se je že vključilo več mogotcev. Med njimi je tudi stari znanec guvernerja David Koch. David Koch skupaj z bratom Michaelom velja za enega najvplivnejših ameriških poslovnežev. Je drugi najbogatejši Američan in je tesno vpleten v politiko. Financira bolj ali manj libertarce, znan pa je po političnem projektu Americans for Prosperity, ki je bil odločilni faktor pri preobrazbi ‘Tea Partyja’ v močno gibanje. David Koch je svoje zaupanje v Walkerja kot predsedniškega kandidata izrazil na dobrodelni prireditvi prejšnji mesec, skupna zgodovina pa sega še v čas guvernerjevanja, ko je Walker dokazal svojo brutalno učinkovitost.

Scott Walker trenutno opravlja svoj drugi mandat kot guverner Wisconsina. Prvi mandat je dobil leta 2010, predvsem z retoriko o zajedavskem javnem sektorju. To ga je postavilo na radar Davida Kocha, ki je od tistega trenutka njegov radodarni sponzor. Leto po tem, ko je bil izvoljen, je predlagal zloglasni Act 10, zakon, ki je znižal plače javnim uslužbencem, predvsem pa zmanjšal vpliv sindikatov in skoraj popolnoma izkoreninil možnost kolektivne pogodbe. To je v Wisconsinu sprožilo kobajagi izredne razmere. Sindikati so množično protestirali, demokratska manjšina v zakonodajnem telesu pa je ušla iz države, da je preprečila kvorum in s tem sprejetje zakona. V akcijo takrat vstopi David Koch s fundacijo Americans for Properity, ki zažene množično kampanjo v podporo zakonu št. 10. Zgodbo od tod naprej poznate; protestnike se demonizira, guvernerju se kao grozi, zakon je sprejet. Ljudstvo Wisconsina sicer razpiše referendum za odpoklic guvernerja, a Walker prepričljivo zmaga, kar je edinstveni primer v ameriški zgodovini. Poanta te zgodbe je, da so skupaj z izrednimi razmerami prišli tudi zunanji opazovalci, Walker je postal heroj ameriške desnice, ker se ni predal sindikatom, s tem pa tudi dobra tarča za financerje.

Trenutno vseameriške ankete največ podpore namenjajo Jebu Bushu, Marcu Rubiu in Scottu Walkerju. Jeb Bush je pred kratkim zamenjal celo svojo ekipo za kampanjo, v času pisanja tega komentarja pa so se pojavili očitki Marcu Rubiu glede pridobivanja premoženja. Kako bo vse to vplivalo na končno nominacijo republikanskega predsedniškega kandidata, je v tem trenutku še nemogoče napovedati, primarne volitve se namreč začnejo šele januarja, vsekakor pa to predstavlja dodaten veter v jadra drobilcu sindikatov, Scottu Walkerju.